Pri sklepanju novih gradbenih poslov se že odpira luknja
Pri sklepanju novih gradbenih poslov se že odpira luknja
  04.05.2020  |  08:52
Čas branja: 6 min
Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da se gradbeni projekti, ki so v teku, v glavnem nadaljujejo, naročila za nove pa so že vidno upadla.

Tekst: Branko Žnidrašič, Časnik Finance, Foto: arhiv ZGIGM

»Razpisi, predvsem pa sklenitve novih gradbenih pogodb za gradnje vodovodov, malih čistilnih naprav in kolesarskih stez so že tako rekoč ustavljeni. To so manjši projekti, drugo vprašanje, ki se postavlja, pa je, kaj se bo zgodilo z večjimi. Dejstvo je, da še vedno nimamo jasno začrtanih dolgoročnih večjih infrastrukturnih projektov niti načina njihovega izvajanja,« je povedal Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) na Gospodarski zbornici Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako pandemija COVID-19 vpliva na gradbeništvo in kako bi ta panoga lahko odigrala pomembno vlogo pri premagovanju gospodarske krize.

Med pandemijo je videti veliko gradbišč, kjer dela vsaj na videz potekajo normalno. Človek na prvi pogled dobi vtis, da gradbeništvo za zdaj zaradi koronavirusa ni med huje prizadetimi. Kako pa je po vaših podatkih v resnici?

Lahko rečem, da je epidemija koronavirusa korenito prizadela tudi gradbeništvo. Delo je upočasnjeno in nemalokrat celo ohromljeno. Večji projekti se sicer še izvajajo, manjši že manj. Največja težava je, kaj bo v prihodnje. Pri novih projektih se nam že zdaj odpira nova luknja. Kljub obetavnim izjavam in naklonjenosti nekaterih ministrov za pospešitev gradenj za uspešnejši izhod iz krize, za intenzivno pripravo potrebne gradbene dokumentacije novih gradenj in kljub prizadevanjem za poenostavitve postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj se pri javnih razpisih občin za nove gradbene projekte stvari že ustavljajo. Podjetja poročajo, da so razpisi, predvsem pa sklenitve novih gradbenih pogodb za gradnje vodovodov, malih čistilnih naprav in kolesarskih stez že tako rekoč ustavljeni. To so projekti, za katere imamo dodeljena evropska sredstva, določene izvedbene roke in treba bi jih bilo čim prej začeti izvajati.

Kakšne težave imajo gradbinci najpogosteje pri organizaciji dela na gradbiščih med pandemijo?

Najprej so se morala podjetja organizacijsko prilagoditi zahtevam, povezanim z zagotavljanjem zdravja zaposlenih. Pri tem so naletela na omejitve pri dobavi zaščitnega materiala. Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje smo predlagali oblikovanje splošnih navodil za delodajalce in zaposlene v gradbeništvu, a žal ni šlo, tako je bila zadeva prepuščena posameznim delodajalcem, njihovim varnostnim inženirjem in medicini dela, kar pa ob 17 tisoč podjetjih ni ravno enostavno in pregledno. V podjetjih so morali zagotoviti zaščitna sredstva, prilagoditi logistiko prevozov zaposlenih na gradbišča in organizacijo dela na gradbiščih, zmanjšati število ljudi, ki hkrati delajo na gradbiščih, in tem zmanjšati tudi intenziteto dela, zagotoviti ustrezne razdalje med zaposlenimi v času sestankov, med malico, preprečiti druženje med odmori, zagotoviti razkuževanje sanitarij in podobno. To seveda povzroča težave pri zagotavljanju izvedbenih rokov, zmanjšuje produktivnost in pomeni višje stroške na enoto opravljenega dela.

Nastopile so tudi omejitve in uvedba karanten napotenih delavcev pri prehajanju meje tako v Slovenijo kot tudi v nekatere druge države. Še posebej velike težave povzročajo prehodi na gradbišča in z njih slovenskim izvajalcem v tujini. Menimo, da rešitve za napotene delavce niso ustrezno urejene niti v Sloveniji niti na Hrvaškem. So izjemno toge in preveč restriktivne. Zato smo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in HGK (Hrvatska gospodarska komora) vsak na svoji strani, pa tudi skupaj pozvali oblasti v obeh državah za uvedbo učinkovitejših rešitev, kot jih imajo denimo pri naših severnih sosedih. Tam vsi prehodi napotenih delavcev na njihovi strani meje potekajo z mnogo manj težavami kot pri nas.

Februarja je Slovenija po podatkih Eurostata na letni ravni dosegla največjo rast obsega gradbenih del v EU, znašala je 6,8 odstotka. Kakšne podatke pričakujete za marec in pozneje še za april?

Podatki za januar in februar še ne pomenijo relevantnih izhodišč za kakovostno oceno razmer v dejavnosti, ki jih lahko pričakujemo v nadaljevanju leta. Gre namreč za meseca z najmanjšo intenziteto dela, ki je ob tem še močno odvisna od vremenskih razmer. Za marec in april zaradi ukrepov pričakujemo zmanjševanje obsega del, ki pa še ne bo zelo veliko, saj je bilo pretrganja pogodb, kjer so bili naročniki pravne osebe, razmeroma malo. So se pa ustavila dela pri marsikaterem projektu, kjer je bil naročnik fizična oseba.

Kako bi lahko pomanjkanje novih projektov vplivalo na gradbeništvo, ki je iz zadnje finančne krize izšlo zelo zdesetkano?

Brez izvedbe tako velikih kot tudi manjših gradbenih projektov bosta gradbeništvo in z njim pomemben del gospodarstva v Sloveniji še dolgo životarila. Če teh projektov ne bomo začeli kmalu graditi, se nam bo ponovil scenarij iz prejšnje krize, ko nam je uspelo uničiti velik del slovenskega gradbeništva ter delovnih mest tako v gradbeništvu kot tudi v spremljevalnih industrijah ter s tem povečati zaostanek za povprečjem BDP v EU za skoraj deset odstotkov. Potrebovali smo več kot deset let, da smo se vrnili na zaostanek pred krizo. Država bi morala zdaj za uspešnejši izhod iz krize vključiti tudi nov zavezujoč sveženj ukrepov za izvedbo dolgoročnih investicij. Dejstvo je, da so se vse gospodarske krize reševale z infrastrukturnimi projekti, saj gre za najmanj tvegane razvojne naložbe, ki vse povrnejo vložena sredstva. Gradbeništvo, ki v Sloveniji skupaj z načrtovalci zaposluje več kot 75 tisoč ljudi, je lahko gibalo gospodarske rasti, vendar brez protikriznih in stabilnih državnih naložb te naloge ne bo zmoglo opraviti. S temi izzivi smo se sicer že obrnili na ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so predloge in rešitve naše zbornice pozdravili. Odzivi najpomembnejših ministrstev so torej pozitivni. Treba je biti pozoren, da se bodo stvari nadaljevale. Želimo si, da bi bile vse dane obljube uresničene.

Kaj bi se s to panogo zgodilo, če bi znova doživela večji upad, v kolikšnem obsegu bi se lahko spet pobrala?

Če bi se ponovil scenarij iz prejšnje krize, bi Slovenija zelo hitro pridelala nov zaostanek za povprečjem EU, kar bi nas znova približalo nerazvitim državam EU z vsemi posledicami, ki sodijo zraven.

Gospodarske krize se v velikem obsegu rešujejo prav z infrastrukturnimi projekti. Kateri projekti bi lahko bili to po vašem mnenju v Sloveniji?

Med glavnimi projekti sta vsekakor gradnja tretje razvojne osi in drugega tira železniške povezave Divača–Koper ter gradnja hidroelektrarn. Zelo pomemben je tudi dogovor za razvoj regij (DRR). Gre za novi instrument regionalne politike, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program, tako da se določijo glavni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja. Vse to so projekti, ki jih je treba spodbuditi in odpraviti vse ovire, ki onemogočajo učinkovito pridobivanje vseh vrst okoljskih, gradbenih in drugih dovoljenj ter umeščanja objektov v prostor, saj so naši postopki v primerjavi z razvitimi okolji preveč birokratski in počasni. Treba je najti denar zanje in jih začeti izvajati. Potem bo v Sloveniji, vsaj kar zadeva gradbeništvo in s tem celotno gospodarstvo, precej lažje, saj ne bomo več izključno odvisni od izvoznega povpraševanja, ki se za naša podjetja ne bo vzpostavilo čez noč.

Kakšna bo po vašem mnenju usoda zlatega infrastrukturnega pravila, ki se ga država že do zdaj ni držala v celoti?

Sposobnost države za izvajanje zlatega investicijskega pravila se izkaže šele v kriznih razmerah, v kakršne vstopamo zdaj. To pravilo poleg stabilnega od pet- do šestletnega načrta investicij od države zahteva, da je v kriznih razmerah sposobna tudi proticikličnega investicijskega delovanja, tako da poleg načrtovanih zažene tudi dodatne gradbene projekte, ki jih ima pripravljene na zalogi za premagovanje kriznih razmer. Naše izkušnje iz preteklosti so sicer zelo slabe. V prid zdajšnjim razmeram govori, da smo še vedno na precej manjšem obsegu gradbenih del, kot smo bili pred prejšnjo krizo. Lani smo dosegli le okoli 60 odstotkov obsega del iz predkriznega leta 2008, zato tokrat ne moremo govoriti o pregrevanju dejavnosti. Zdajšnji obseg gradenj je zelo blizu dolgoročnega narodnogospodarskega optimuma. Poleg tega od zunaj na nas nihče ne pritiska, da moramo strogo spoštovati omejitve fiskalnega pravila. Zanašamo se tudi na to, da smo se v Sloveniji iz slabih ravnanj v preteklosti kaj naučili, saj smo za izhod iz zadnje krize potrebovali veliko več časa kot preostale članice EU. Manj optimistično pa je, da smo danes precej bolj zadolženi, kot smo bili pred prejšnjo krizo.

Pritožujete se tudi zaradi zapletene birokracije. Proizvajalci montažnih hiš so povedali, da so morali proizvodnjo ustaviti zaradi neizdajanja gradbenih dovoljenj, ne pa zaradi koronakrize. Izdajanje gradbenih dovoljenj se je sicer zaradi nove zakonodaje upočasnilo že prej. Kaj tu predlagate državi?

Iščemo poti, da se gradbeništvu med krizo s koronavirusom omogoči, da kot dejavnost, ki lahko s svojim delovanjem občutno ublaži učinke gospodarske krize, delo nadaljuje povsod, kjer je mogoče izvajati zadostne zaščitne ukrepe v boju proti epidemiji. Da bi lahko podjetja v gradbeništvu delovala tudi v obdobju trajanja ukrepov, je pomembno, da nemoteno in učinkovito delujejo tudi službe za izdajanje gradbenih dovoljenj na upravnih enotah. Na ZGIGM smo pozvali ministrstvo za javno upravo, naj spodbudi upravne enote po Sloveniji, da zagotovijo ustrezno organizacijo in potrebne kadrovske zmogljivosti za nemoteno izdajo gradbenih dovoljenj, ki so že v normalnih razmerah pogosto ozko grlo pri izvedbi gradbenih projektov. Najprej je bil naš poziv zavrnjen, na koncu pa je država izdajo gradbenih dovoljenj vendarle uvrstila med nujne zadeve. Poleg tega smo skupaj z Zbornico za lesarstvo za pospešitev procesa izdaje gradbenih dovoljenj na upravnih enotah predlagali tudi spremembo gradbenega zakona v členih, ko gre za osebno vročanje dokumentov, da začnejo postopke osebnega vročanja izvajati tudi elektronsko, kot to že nekaj časa počne Furs. Predlagali smo še, da se vloga občin kot mnenjedajalcev spremeni in se vrne na stanje, kot je bilo določeno v zakonu o graditvi objektov. S tem bomo pospešili proces izdajanja gradbenega dovoljenja in občine razbremenili nepotrebne administracije.

Zdaj se na veliko govori o tem, da se bo po koncu epidemije gospodarstvo vse hitreje digitaliziralo. Kako bo to po vašem mnenju videti v gradbeništvu?

Prav gotovo bo napredek nastopil pri digitalizaciji in evidentiranju komunikacije med najpomembnejšimi deležniki v fazi izvajanja. Pričakujemo pospešeno digitalizacijo pri poročanju z gradbišč, evidentiranju zahtev po spremembah in njihovem potrjevanju, ugotavljanju napak na objektih, ažuriranju planov, izvajanju pregledov, potrjevanju predlaganih rešitev, potrjevanju situacij, dobavah materialov, obveščanju zaposlenih, internih sestankih, sodelovanju s podizvajalci, dobavitelji in še bi lahko našteval.

Ali so se v gradbeništvu izoblikovali kakšni novi vzorci, navade ali postopki, ki se bodo obdržali tudi po koncu pandemije?

Intenzivnejši vstop digitalizacije v izvajanje gradbenih projektov bo v precejšnjem obsegu nepovraten. Pri tem pa bo vendarle treba ohraniti tudi pristni človeški stik, ko gre za vzpostavljanje zaupanja med sodelujočimi v gradbenih timih. Timi v gradbeništvu, v nasprotju s preostalimi industrijami, namreč niso stalni, ampak se pri posameznih projektih vsakič oblikujejo na novo, zato bo pristen človeški stik še naprej glavni pogoj za vzpostavitev začetnega zaupanja tako med člani timov kot med timi samimi. Samo visoko medsebojno zaupanje zagotavlja uspešnejšo komunikacijo, tudi digitalno, med zaposlenimi in njihovo učinkovitejše delo pri gradbenih projektih.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Novice
Novice Nova dobava Podjetje Grafist s štirmi novimi MAN-i

Gradbeno podjetje Grafist d.o.o. iz Kopra je danes prevzelo štiri nove tovornjake MAN iz serije TGS in TGM.

Mineral SI
Novice
Novice Slovenija Maja slovenska gospodarska klima boljša

Potem ko je bila gospodarska klima aprila na rekordno nizki ravni, se je maja nekoliko izboljšala, ugotavljajo državni statistiki.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Pnevmatike Nove pnevmatike Goodyear Omnitrac T za prikolice

Goodyear je predstavil novo pnevmatiko Omnitrac T, ki je namenjena priklopnikom za kombinirani prevoz, torej za vozila, ki vozijo ne samo...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Hrvaška / Projekti Gradnja mostu na polotok Pelješac z nekaj mesečno zamudo

Zaradi pandemije Covid-19 bo most na hrvaški polotok Pelješac zgrajen z manjšo zamudo. Dela tako ne bodo končana do konca julija 2021...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Intervju Ljubljanski avtocestni obroč je nujno potreben širitve

»Ljubljanski avtocestni obroč je treba najprej začasno razširiti na tretji pas brez odstavnih pasov, hkrati pa začeti pripravljati...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Nemčija / Projekti Prenova primestne železnice v Münchnu je v polnem teku

Deutsche Bahn širi primestno železniško omrežje v Münchnu. V Marienhofu v Altstadtu se gradi eden osrednjih vhodov v drugo osrednjo...

Mineral SI
Novice
Novice Slovenija Tretja razvojna os bo končana v roku

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na tiskovni konferenci, ki je potekala 21.05. izpostavil, da »zaplet, kot je bil na tretji...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Slovenija / Projekti Pospešitev začetka gradnje odlagališča za jedrske odpadke

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je bil v družbi državnega sekretarja Blaža Košoroka 22.05. na delovnem obisku v družbah GEN...