1. mednarodna konferenca o nahajališčih in mineralnih surovinah
1. mednarodna konferenca o nahajališčih in mineralnih surovinah
  27.06.2019  |  11:14
Čas branja: 5 min
22. in 23. maja 2019 se je v organizaciji društva tehničnih vodij – površinsko odkopavanje in inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani odvila 1. mednarodna konferenca o nahajališčih in mineralnih surovinah. rdeča nit dvodnevne konference so bili izzivi, s katerimi se pri opravljanju rudarskih del danes srečujejo tako gospodarske družbe v Sloveniji kot tudi v tujini. konferenca se je prvi dan odvijala v kongresnem centru hotela Mons v Ljubljani, drugi dan pa se je preselila v Litijo, v eno najstarejših rudarskih mest pri nas.

Glavni namen konference je bil osveščanje javnosti o pomembnosti mineralnih surovin kot naravnega vira ter osveščanje o pomenu njihovega vpliva na gospodarsko stabilnost države. Izbrane teme so predstavili ugledni strokovnjaki in gospodarstveniki iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Poljske, Hrvaške, Srbije in Črne gore, dogodka pa so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno za resor rudarstva, predstavniki lokalnih skupnosti v Sloveniji ter tudi predstavniki izobraževalnih institucij in nevladnih organizacij. Uvodne besede na konferenci je podal mag. Bojan Kumer, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je kot častni gost konferenco tudi odprl. Beseda je bila nato predana mag. Marku Diaciju, županu občine Šentjur, ki je na primeru svoje občine pokazal multiplikativne učinke, ki jih imajo nahajališča mineralnih surovin na infrastrukturno, socialno in demografsko sliko ožje in širše skupnosti. Sledilo je predavanje Marcela Žmavčiča, direktorja družbe Kremen d.d., ki je udeležencem konference skozi predstavitev družbe Kremen in pridobivanja kremenovega peska skozi čas pokazal, kako zelo pomembne so mineralne surovine za slovensko gospodarstvo danes.

Cilji in usmeritve države na področju izkoriščanja mineralnih surovin

V nadaljevanju je bila konferenca razdeljena na različne sekcije, na katerih so udeleženci konference aktivno sodelovali s svojimi vprašanji in predlogi. Tema prve sekcije, ki jo je moderiral dr. Željko Pogačnik, predsednik društva DTV PO, so bili Cilji in usmeritve države na področju izkoriščanja mineralnih surovin. V prvem predavanju je Ana Burger iz Geološkega zavoda Slovenije predstavila Rudarsko javno službo, ki deluje kot strokovna podpora Ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Nato je dr. Aurela Shtiza, direktorica Industrial Affairs, IMA-Europe, predstavila minerale v vlogi spodbujevalcev lokalnega in regionalnega razvoja ter tudi kot dejavnike vrednostnih verig v EU, ter poudarila, da je pomembno– če nočemo, da sektor pridobivanja mineralnih surovin konča kot Titanik –  da sektor razvijamo, ne pa da ga potopimo. Sekcija se je nadaljevala s predavanjem Ernesta Giacomina, lastnika podjetja Ros Giacomo & Figli Srl, Italia, ki je na primeru nahajališča kalcijevega karbonata beli ''Marmorino'' v Italiji osvetlil vprašanje dodane vrednost mineralne surovine in varstvo okolja skozi izvedbo sanacije kopa ter izpostavil pomembnost medsebojnega sodelovanja na sektorskem in meddržavnem nivoju. Na koncu sekcije je mag. Jože Renar iz Gospodarske zbornice Slovenije spregovoril o gradbeništvu in industriji gradbenega materiala po finančno-gospodarski krizi ter opozoril na odprte izzive, ki jih danes poraja odsotnost dolgoročnejše gospodarske razvojne vizije.

Naravni viri in likovna umetnost

Intermezzo med sekcijami je oplemenila otvoritev razstave likovnih del akademske slikarke Barbare Jurkovšek z naslovom Naravni viri in likovna umetnost. Sledila je predstavitev Procesa krožnega gospodarstva v panogi pridobivanja mineralnih surovin pod moderatorstvom  doc. dr. Mirijam Vrabec. Temo sta predstavila gosta iz tujine: dr. Slobodan Radusinović je predstavil krožno gospodarstvo pri upravljanju s sekundarnimi surovinami, ki so nastale pri proizvodnji mineralnih surovin na primeru Črne gore, mag. Mirela Gudan pa je predstavila industrijo gradbenih materialov in proizvodnje mineralnih surovin na Hrvaškem. Razprava se je nadaljevala v kontekstu predstavitve predlaganih sprememb in dopolnitev obstoječe rudarske zakonodaje, kjer je moderator sekcije dr. Senko Pličanič iz Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani predstavil odprta vprašanja v zvezi s podaljševanjem koncesij, prostorsko umestitvijo pridobivalnih območij in postopkom pridobitve koncesij. Dr. Adelbert Niemeyer je nato podal kot primerjavo dobre prakse iz Nemčije ter ob tem poudaril nujnost izobraževanja in osveščanja javnosti.

Vezano na problematiko sanacije rudarskega prostora je mag. Bernarda Podlipnik iz Ministrstva za okolje in prostor predstavila vplive, ki jih imajo rudarska dela na okolje, opozorila na problematičnost uporabe odpadkov za sanacijo in pa tudi podala izhodišča za trajnostno upravljanje z rudarskimi prostori. Izboljšanje degradiranega prostora in kasnejšo uporabo saniranih območij lahko zagotovimo le s primernim razvojnim načrtovanjem in upoštevanjem zakonodaje. Predrag Mikulčić iz hrvaškega Prominsa je opisal potek pridobitve dovoljenj za začetek izvajanja rudarskih del in postopek izvajanja rudarskih del na Hrvaškem. Predstavil je časovni vidik, pozitivne in negativne dejavnike ter izpostavil nujnost sodelovanja med vsem deležniki. V zadnjem predavanju sekcije je dr. Vladimir Simić iz Univerze v Beogradu predstavil rudarsko zakonodajo in nadaljnjo uporabo saniranega prostora v Srbiji. Opozoril je, da se z neizvajanjem sanacije rudnikov in kamnolomov ustvarja nasprotnike rudarske industrije in rast negativne podobe rudarjenja v državi. Srečanje se je prvi dan zaključilo v prijetnemu vzdušju vzpostavitve medsebojnega konstruktivnega dialoga, kateremu so prav gotovo botrovali dobri odnosi med državnimi uradniki in društvom, ki že vrsto zadnjih let uspešno in konstruktivno sodelujejo na srečanjih in delavnicah.

Ogled rudnika Sitarjevec

Naslednji dan so se udeleženci konference v Litiji srečali s tehničnimi dejavniki in prisluhnili predavanjem na temo Sanacije degradiranih prostorov, moderator katere je bil doc. dr. Goran Vižintin iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Arhitekt in urbanist Janko Rožič je predstavil potencial degradiranega prostora v luči novih prostorskih ureditev, dr. Malwina Kobyla–ska iz Poljske in dr. Mateja Golež iz ZAG-a pa tudi priložnosti in načine uporabe objektov rudarske dediščine za razvoj post-rudarskega turizma v Sloveniji. O prostorskem načrtovanju in upravljanju z nahajališči mineralnih surovin v območju NATURA 2000 ter o vodenju postopka opustitve rudarskih del na primeru iz občine Brežice je udeležence konference seznanila Urška Klenovšek, dr. Mateja Golež pa je nato skupaj z dr. Željkom Pogačnikom, predsednikom DTV PO, predavanja zaključila s predstavitvijo primera, vezanega na rudnik Sitarjevec, in sicer z limonitnim muljem kot mineralno surovino za proizvodnjo pigmentov. Sledil je ogled, kjer so udeleženci konference podoživeli izkušnje nekdanjih rudarjev. V poznih popoldanskih urah se je konferenca nato zaključila, in sicer v prav tako prijetnem vzdušju, kot se je pričela.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo PRIKOLICE SCHWARZMÜLLER Gradbeni segment v fokusu prihodnjega razvoja

Skupina Schwarzmüller ima v svojem proizvodnem programu že več kot 50 vrst prikolic in nadgradenj, namenjenih različnim delom v...

Mineral SI
Novice
Novice Goodyear Goodyear bo zmogljivost pnevmatik izpopolnjeval v vesolju

Goodyear bo na Mednarodni vesoljski postaji v okviru projekta ameriškega nacionalnega laboratorija testiral material, ki se uporablja pri...

Mineral SI
Novice
Novice Gradbeni trg Upad vrednosti gradenj stanovanjskih objektov

Tako letna kot mesečna vrednost opravljenih del na stanovanjskih stavbah se je maja znižala. Na letni ravni je po izračunih...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbeni trg Kako so lani poslovali največji slovenski gradbinci?

Rast prihodkov je med gradbenimi velikani bolj kot ne stalnica, rast dobička pa ob tem nikakor samoumevna.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo TOP 100 50 največjih podjetij v rudarskem sektorju

Seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (rudarstvo B) in skupnih prihodkov v letu 2018.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo TOP 100 100 največjih proizvajalcev gradbenih materialov

Seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (C23) in skupnih prihodkov v letu 2018.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo TOP 100 100 največjih podjetij v gradbeništvu

Seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (gradbeništvo F) in skupnih prihodkov v letu 2018.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbeništvo Analiza podjetij v dejavnosti gradbeništvo

Dejavnost gradbeništvo v Sloveniji v letu 2018 predstavlja 20.764 podjetij in podjetnikov, ki so skupaj ustvarili 5.578.256.675 eur...