Snovna učinkovitost v urbanem gradbeništvu
Snovna učinkovitost v urbanem gradbeništvu
  27.06.2019  |  10:43
Čas branja: 8 min
Gradbeništvo je velik porabnik surovin. Evropski gradbeni sektor, vključno s stavbami, porabi približno polovico vseh pridobljenih surovin in energije ter eno tretjino celotne količine zajete vode. Gradbeništvo je hkrati tudi velik povzročitelj odpadkov, ki nastajajo pri gradnji in rušenju. Gradbeni odpadki namreč predstavljajo tretjino vseh odpadkov v Evropi. Gradbeništvo je prav tako pomembna ekonomska panoga, ki predstavlja ca. 9 % evropskega bruto domačega proizvoda in zaposluje 18 milijonov Evropejcev. Prehod gradbeništva v krožno gospodarstvo tako predstavlja velik korak k trajnostnosti evropskega gospodarstva.

TEKST // Alenka Mauko Pranjić, Primož Oprčkal, Ana Mladenovič, Kim Mezga, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale

Evropska komisija je leta 2014 v svojem dokumentu z naslovom "Priložnosti snovne učinkovitosti v gradbenem sektorju"¹ opredelila štiri ukrepe za prehod k bolj snovno učinkovitemu gradbeništvu:

∆ boljše načrtovanje stavb, v okviru katerega se ovrednoti poraba snovi napram potrebam in funkcionalnosti zgradb in v katerem se upoštevajo scenariji za končno razgradnjo stavb;

∆ izboljšano načrtovanje stavb za večjo snovno in energetsko učinkovitost;

∆ povečanje snovne učinkovitosti pri proizvodnji gradbenih proizvodov (npr. uporaba recikliranih materialov in ponovna uporaba materialov in proizvodov);

∆ promocija snovno učinkovite gradnje in rušenja (zmanjšanje količine nastalih odpadkov in povečano recikliranje, ponovna uporaba).

Pri tem morajo biti recikliranje in proizvodi, izdelani iz sekundarnih surovin, dovolj privlačni za gradbena podjetja. Njihova prednost se mora izkazovati v ceni, kratkih transportnih poteh (lokalno zapiranje snovnih zank), v čistosti materialov (npr. zaradi selektivnega recikliranja) in v enostavnih ter učinkovitih tehnologijah recikliranja. Ponudba ustreznih lokalnih materialov, ki so primerni za recikliranje v sekundarne surovine za izdelavo gradbenih proizvodov, je običajno velika. To so sami odpadki, nastali pri gradnji in rušenju (skupina 17, predvsem 17 01, 17 03, 17 05 in 17 09 iz evropskega kataloga odpadkov), različni ostanki predelave komunalnih odpadkov (npr. blato iz komunalnih čistilnih naprav - 19 08 05) ter različni industrijski odpadki (npr. pepeli, žlindre, peski ipd. iz skupine 10). Pomembno je, da imajo odpadki ustrezne lastnosti, na primer vezivne lastnosti (pucolanske, hidravlične lastnosti pepelov) ali mehansko-fizikalne lastnosti (npr. odpornost črne jeklarske žlindre na abrazijo). Uporaba recikliranih odpadkov v gradbeništvu ima tudi druge prednosti, saj se s tem ohranjajo naravni viri in hkrati zmanjšujejo negativni vplivi na okolje, ki sicer nastajajo zaradi rudarjenja naravnih virov, proizvodnje surovin in materialov ter zaradi odlaganja ali sežiga odpadkov. Koristi recikliranja odpadkov v gradbeništvu so torej na obeh straneh; na strani povzročiteljev odpadkov kot tudi na strani gradbenikov. Pri tem je nujno pravilno recikliranje z nizko porabo energije in vplivov na okolje, ki so kvantificirani z analizo življenjskega cikla (LCA), pri čemer nastanejo gradbeni proizvodi, ki imajo ustrezne tehnične lastnosti glede na nameravano uporabo in ostale bistvene lastnosti.

Kako povečati snovno učinkovitost v gradbeništvu

Kljub številnim prednostim uporabe sekundarnih surovin pa je razvoj snovno učinkovitega gradbeništva v nekaterih državah (predvsem v tistih, kjer je razpoložljivost naravnih surovin velika) počasen. Razlogov je več. Sekundarne surovine imajo pogosto sloves odpadka, ne pa gradbenega proizvoda. Na primer, vgradnja gradbenih proizvodov iz sekundarnih surovin za sanacijo rudarskih prostorov je še vedno mnogokrat proglašena za odlaganje odpadkov. Nepoznavanje proizvodov, potreba po prilagajanju proizvodnje (vpeljevanje dodatnih postopkov v proizvodnji, kot je npr. sortiranje gradbenih odpadkov), kot tudi v nekaterih primerih večji obseg nadzora in testiranja, prav tako ovirajo hitrejše privzemanje dobrih praks proizvodnje in uporabe gradbenih proizvodov iz sekundarnih surovin. Poznavanje lastnosti in okoljskih koristi tovrstnih proizvodov je slabo tudi med investitorji, arhitekti in projektanti. Pri tem bi javni naročniki morali predstavljati vzgled zasebnim naročnikom. Kljub naštetim oviram v Sloveniji obstajajo dobre prakse glede uporabe tovrstnih proizvodov, zlasti pri projektih, kjer so potrebne velike količine materialov, npr. pri revitalizaciji rudarskih prostorov, infrastrukturnih projektih, in pri revitalizaciji degradiranih območij. V okviru projekta CINDERELA trenutno poteka analiza dobrih praks, kot tudi izdelava načrta za uspešen prehod v trajnostno urbano gradbeništvo, za potrebe katere smo partnerji projekta izvedli več delavnic in konferenco.

Konferenca CINDERELA

Projekt CINDERELA, ki je sofinanciran v okviru evropskega finančnega programa Obzorje 2020 in v katerem sodeluje 13 partnerjev iz 7 različnih evropskih držav, se osredotoča na oblikovanje novih poslovnih modelov krožnega gospodarstva v urbanem gradbeništvu. Novi poslovni model temelji na recikliranju različnih odpadkov, ki nastajajo v urbanem okolju (gradbeni, komunalni, industrijski). Ena izmed nalog projekta je priprava načrta za prehod urbanega gradbeništva v snovno učinkovite poslovne prakse. Za oblikovanje takšnega načrta je potrebno vzpostaviti sodelovanje z deležniki iz gospodarstva, ter iz področja raziskav, razvoja in znanosti. Zato je bila v okviru projekta CINDERELA med 23. in 24. majem 2019 v Amsterdamu na Nizozemskem organizirana prva konferenca z deležniki. Lokacija konference ni bila izbrana naključno, saj je Nizozemska ena izmed vodilnih držav na svetu, ki uresničuje načela krožnega gospodarstva, z namenom, da bi dosegla bolj trajnostni način življenja. V okviru plenarnih predavanj na konferenci so Antonio Paparella (višji svetovalec in projektni koordinator pri direktoratu Evropske komisije GROW), Primož Oprčkal (ZAG), Rutger Sypkens (Dura Vermeer) in Eric Wuestman (Circelstad) predstavili najnovejše smernice, ki omogočajo hitrejši in učinkovitejši prehod v krožno gospodarstvo v različnih okoljih pri gradnji objektov.

Na konferenci so potekale delavnice, ki so obravnavale različne tematike (dobre prakse gradnje, vpliv javnega sektorja na gradnjo s sekundarnimi surovinami, analize življenjskega cikla, poslovne modele in digitalno okolje) z namenom oblikovanja vodilnih načel za prehod v snovno učinkovito urbano gradbeništvo. Ob zaključku konference so si udeleženci lahko ogledali vzorčni primer poslovne stavbe, ki vključuje vse elemente načrtovanja in gradnje po načelih krožnega gospodarstva, imenovane CIRCL. Pri njenem oblikovanju so arhitekti in projektanti poiskali inovativne rešitve za ponovno uporabo obstoječih gradbenih proizvodov ter integriranju proizvodov na osnovi sekundarnih surovin. Stavba je načrtovana z mislijo na konec njene uporabe, zato so vsi njeni elementi izdelani in spojeni na način, ki omogoča enostavno razgradnjo konstrukcije in ponovno uporabo gradbenih proizvodov. V opremi notranjih prostorov pa se načela krožnega gospodarstva kažejo v ponovno uporabljenih gradbenih proizvodih (npr. pohištveni elementi in okna), uporabi materialov iz sekundarnih surovin (izolacijski materiali iz recikliranega tekstila, pohištvo iz reciklirane plastike), integraciji zelenih sten in streh, pridobivanju energije s solarnimi paneli, zbiranju deževnice za splakovanje stranišč in podobno. Uspešno izvedena konferenca je potekala na inštitutu AMS (Amsterdam Institute for Advanced Metropolitan Solutions). Prisotnih je bilo 43 udeležencev, med njimi projektni partnerji iz konzorcija CINDERELA (72 %) ter deležniki iz Nizozemske in Slovenije (28 %).

Načrt za prehod v snovno učinkovito urbano gradbeništvo

Na osnovi pregleda dobrih praks, izkušenj partnerjev in posvetovanja z deležniki smo oblikovali šest glavnih področij za prehod v snovno učinkovito urbano gradbeništvo.

To so: ∆ spodbujevalno nacionalno, regionalno in lokalno okolje,

∆ usklajena in ustrezna zakonodaja,

∆ usklajene vrednostne verige,

∆ učinkoviti in merljivi krožni poslovni modeli (vključno z LCA),

∆ uporabne tehnologije,

∆ močna podporna orodja.

V nadaljevanju so nekoliko podrobneje razloženi nekateri izmed njih.

Spodbujevalno nacionalno, regionalno in lokalno okolje

Za uresničitev snovno učinkovitega gradbeništva je pomembno primerno spodbujevalno nacionalno, regionalno in lokalno okolje z razvitimi strategijami za krožno gospodarstvo in snovno učinkovito gradbeništvo, ustreznimi kazalniki za spremljanje napredka in predvsem z oblikovanimi spodbudami, zlasti v začetnem obdobju prehoda, kot so finančne spodbude, definirana zelena javna naročila, davčne in finančne olajšave pri uporabi sekundarnih surovin ipd. Primer dobrega nacionalnega spodbujevalnega okolja je Nizozemska, ki je leta 2017 popolnoma prepovedala odlaganje gradbenih odpadkov in odpadkov, nastalih pri rušenju. Leta 2016 sta nizozemsko ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za gospodarstvo izdali načrt za krožno gospodarstvo na Nizozemskem do leta 2050. Ena izmed prioritet delovanja krožnega gospodarstva je gradbeni sektor. Njihova vizija je, da bo do 2050 nizozemska gradbena industrija organizirana na način, da bodo načrtovanje, razvoj, delovanje, upravljanje in razgradnja gradbenih objektov (stavb in infrastrukture) zagotavljali trajnostno gradbeništvo. Eden izmed strateških ciljev je, da se bodo tako pri gradnji stavb kot pri gradnji infrastrukture uporabljali večinoma obnovljivi proizvodi. Primer dobrega lokalnega spodbujevalnega okolja v Sloveniji je mesto Maribor, ki svoje aktivnosti in aktivnosti javnih podjetij mestne občine usmerja v krožno gospodarstvo. To vključuje tako področje upravljanja s komunalnimi odpadki kot tudi področja gradbeništva, energije, vode, javnih površin in mobilnosti v mestni občini. Mestna občina je to zapisala v Strategiji za prehod v krožno gospodarstvo².

Pomembno je tudi vzorno javno naročanje. Slovenija ima snovno učinkovitost vključeno samo v okviru Zelenega javnega naročanja, in sicer na področju "Projektiranje in izvedba gradnje cest", kjer predpisuje obvezno uporabo rezkanega asfalta pri obnovi cest. Zlasti na področju javnih gradenj je možnost za uporabo recikliranih materialov v gradbeništvu zelo velika. Zahteve po uporabi recikliranih materialov bi morale v prihodnje biti še v večji meri vključene v priporočila za zeleno javno naročanje, tudi na področju stavb, kjer jih trenutno ni. Pomembna pri javnem naročanju so tudi tehnična navodila, kako izvesti gradnje s proiz vodi iz sekundarnih surovin. Trenutno se npr. pripravljajo nove tehnične specifikacije za javne ceste "Ponovna uporaba materialov v cestogradnji - recikliranje" (trenutno veljavna verzija je iz leta 2001).

Kar se tiče priprave spodbud za snovno učinkovito gradnjo je zlasti pomembno, da se te uvajajo usklajeno. Npr. prepoved odlaganja odpadkov ali povečani davki na odlaganje morajo hkrati biti usklajeni s preprečevanjem nelegalnega odlaganja in s spodbujanjem uporabe recikliranih proizvodov. V mnogih državah je nelegalno odlaganje gradbenih odpadkov še vedno velik problem, tudi v Sloveniji. Da je oblikovanje celotnega sistema trajnostnega ravnanja z viri pomembno, kažejo tudi pretekle izkušnje uvajanja davkov na primarne surovine v Evropi (študija je bila narejena za Švedsko, Veliko Britanijo, Češko in Italijo). Medtem ko je povečan davek na pridobivanje primarnih surovin imel pozitiven vpliv na uporabo recikliranih odpadkov v gradbeništvu v državah, kjer je trajnostna ozaveščenost že visoka, npr. na Švedskem in v Veliki Britaniji, pa enak ukrep ni pokazal velikega učinka v nekaterih drugih državah, kjer ozaveščenost ni tako visoka.

Usklajena regulativa

Problem neusklajene regulative, zlasti na področju ravnanja z odpadki in uporabe sekundarnih surovin v gradbeništvu se kaže v številnih primerih. Evropska regulativa o gradbenih proizvodih (EC 305/2011) spodbuja uporabo sekundarnih surovin skozi vpeljavo nove osnovne zahteve za gradbene objekte "Trajnostna raba naravnih virov". Ta predpisuje uporabo okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih. Prav tako harmonizirani standardi za ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodov ne ločujejo materialov po izvoru, ampak so pomembne njihove končne lastnosti (npr. harmonizirani standardi za agregate tako pokrivajo naravne, reciklirane in umetne agregate, ki so enako obravnavani v specifičnih standardih). Harmonizirani standardi prav tako predvidevajo testiranje lastnosti, da se izključujejo snovi, ki bi skozi celotni življenjski cikel lahko imele vpliv na higieno, zdravje in okolje, kar je ena izmed osnovnih zahtev za gradbene objekte. Cilj projekta CINDERELA je, da prispeva k sistemskemu urejanju zakonodaje na različnih področjih tako, da ne bo ovirana uporaba sekundarnih surovin v smislu dolgotrajnih postopkov, ko se primeri uporabe sekundarnih surovin rešujejo od primera do primera.

Učinkoviti in merljivi krožni poslovni modeli ter uporabne tehnologije

Evropa, kot tudi Slovenija, je odlična v znanosti, vendar ima v primerjavi z drugimi trgi (npr. Japonsko, ZDA) težave pri hitrem prenosu inovativnih tehnologij na trg. Zato je pri vzpostavitvi snovno učinkovitega gradbeništva pomembno, da so tehnologije recikliranja enostavne in da jih je možno izvajati s konvencionalno opremo, ki jih gradbeništvo že pozna. S tega stališča je t.i. "downcycling" (npr. recikliranje gradbenih odpadkov v material za geotehnične zasipe) učinkovit pristop, saj se porabi velika količina odpadkov, ki bi sicer končali na odlagališčih ali bili nelegalno odloženi. Po drugi strani je "upcycling" z neko inovativno, vendar drago tehnologijo manj primeren, saj za njo (še) ni trga, porabijo se male količine odpadkov, okoljski vplivi pa so lahko veliki. Zelo pomembno je, da so novi krožni poslovni modeli in snovna učinkovitost merljivi v času celotnega življenjskega obdobja, od zibelke do groba oziroma do ponovne zibelke, ki označuje ponovno recikliranje oziroma ponovno uporabo gradbenih proizvodov. To lahko izvedemo z Analizo življenjskega ciklusa okoljskih vplivov (LCA - Life Cycle Assessment), ekonomskih vplivov (LCC - Life Cycle Costing) in družbenih vplivov (S-LCA - Social Life Cycle Assessment). Upoštevanje eksternalij (okoljskih, družbenih vplivov) je zlasti pomembno tudi pri naročanju gradbenih projektov in del.

Močna podporna orodja

Velik problem na področju masnih tokov, zlasti pri ugotavljanju ponorov odpadkov v urbanih regijah, je pomanjkljiva transparentnost in sledljivost tokov. Kljub temu, da ima večina evropskih držav, vključno s Slovenijo, vpeljan informacijski sistem poročanja o odpadkih, v praksi prihaja do težav zaradi nepravilnega poročanja in pomanjkljivih informacij o ravnanju z njimi oziroma njihovi usodi. Projekt CINDERELA v svojih aktivnostih razvija tri močna podporna orodja za povečanje snovne učinkovitosti in krožnosti gradbeništva: digitalno poslovno okolje, informacijske modele gradnje (BIM - angl. Building Information Modelling) in analize snovnih tokov (MFA - angl. Mass Flow Modelling). Vsa tri orodja bodo omogočila dobro preglednost snovnih tokov v danem okolju (nastanek odpadkov, identifikacija povzročiteljev, geografska vizualizacija tokov, njihova razpoložljivost in končna usoda - prehod v proizvode), učinkovito in uporabniku prijazno poslovanje (npr. spletno trgovanje z viri in proizvodi) in učinkovito gradnjo s proizvodi iz sekundarnih surovin (npr. zaradi knjižnic z gradbenimi proizvodi iz sekundarnih surovin).

Zaključek

Snovna učinkovitost je pomembna za zmanjševanje okoljskih vplivov urbanega gradbeništva, pri čemer mora biti poslovanje finančno in družbeno učinkovito. Kljub pomenu snovne učinkovitosti je v praksi za doseganje te še vedno veliko ovir. Stopnja snovne učinkovitosti je prav tako zelo raznolika po Evropi, od visoko razvitih držav na tem področju (npr. Nizozemska, Velika Britanija, Švedska), do območji z nizko snovno učinkovitostjo, kot je južni del Evrope, ki ima veliko primarnih virov. V naslednjih letih bomo v okviru projekta CINDERELA pripravili tudi praktične prikaze gradnje s snovno učinkovitimi proizvodi, ki se bodo izvajali v Mariboru (Slovenija), Madridu (Španija) in v Umagu (Hrvaška). Sočasno s tehnološkimi prikazi bomo v posameznih okoljih testirali tudi delovanje krožnega poslovnega modela CinderCEBM.

 

Opombe:

1 https://ec.europa.eu/growth/sectors/construction_en

2 https://ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/2018.10.23_maribors_strategy_on_circular_economy.pdf, http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=33421

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo PRIKOLICE SCHWARZMÜLLER Gradbeni segment v fokusu prihodnjega razvoja

Skupina Schwarzmüller ima v svojem proizvodnem programu že več kot 50 vrst prikolic in nadgradenj, namenjenih različnim delom v...

Mineral SI
Novice
Novice Goodyear Goodyear bo zmogljivost pnevmatik izpopolnjeval v vesolju

Goodyear bo na Mednarodni vesoljski postaji v okviru projekta ameriškega nacionalnega laboratorija testiral material, ki se uporablja pri...

Mineral SI
Novice
Novice Gradbeni trg Upad vrednosti gradenj stanovanjskih objektov

Tako letna kot mesečna vrednost opravljenih del na stanovanjskih stavbah se je maja znižala. Na letni ravni je po izračunih...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbeni trg Kako so lani poslovali največji slovenski gradbinci?

Rast prihodkov je med gradbenimi velikani bolj kot ne stalnica, rast dobička pa ob tem nikakor samoumevna.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo TOP 100 50 največjih podjetij v rudarskem sektorju

Seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (rudarstvo B) in skupnih prihodkov v letu 2018.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo TOP 100 100 največjih proizvajalcev gradbenih materialov

Seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (C23) in skupnih prihodkov v letu 2018.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo TOP 100 100 največjih podjetij v gradbeništvu

Seznam podjetij je izdelan po kriteriju šifre dejavnosti (gradbeništvo F) in skupnih prihodkov v letu 2018.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbeništvo Analiza podjetij v dejavnosti gradbeništvo

Dejavnost gradbeništvo v Sloveniji v letu 2018 predstavlja 20.764 podjetij in podjetnikov, ki so skupaj ustvarili 5.578.256.675 eur...