Naravni viri in gospodarjenje z njimi - primer gradbenega materiala, prod, II. del
Naravni viri in gospodarjenje z njimi - primer gradbenega materiala, prod, II. del
  10.05.2019  |  08:42
Čas branja: 22 min
Zemlja je pokrita[1] z veliko količino vode, približno 71% površine in skoraj 1,973 milijard kubičnih metrov prostornine. Od tega predstavljajo približno 97% oceani in morja (t.j. slane vode), le 3 % celotne količine je "sladke" vode, kjer jo je skoraj polovica ujeta v Arktičnem ledu in le poldrugi procent v jezerih, rekah in kanalih. Za zagotovitev današnjega načina življenja pa je zahteva po vodnih virih vse večja, ti pa so zaradi svoje naravne pogojenosti tudi vse bolj na udaru človeških vplivov.

TEKST  dr. Željko Pogačnik in dr. Senko Pličanič

V Združenih državah[2] je bilo ugotovljeno, da je med 300.000 in 400.000 območij, kjer se nahaja podtalnica le ta onesnažena. Ocenjeni stroški sanacije se gibljejo od 250 milijard dolarjev do 1 bilijona dolarjev od leta 1993, sanacijijska dela trajajo že slabih 30 let. Rezultati študije, ki so jo naročili Združeni narodi je pokazala[3], da je za proizvodnjo 1 kg žita potrebno približno 1.500 litrov vode, medtem ko se zahteva po vodnem viru za pridobitev 1 kg govejega mesa, poveča za magnitudo 10 t.j. na 15.000 litrov. Večina matematičnih modelov4, ki se jih uporablja za napoved prisotnosti podzemnih voda, je razvitih za napovedovanje na podlagi preteklih oz. zatečenih pogojev (višin in kakovosti podtalnice), s pomočjo matematičnih simulacij.

V tem delu prispevka bomo predstavili geofizikalne metode, ki jih v geoloških raziskavah uporabljamo za preiskovanje podzemnih struktur - vodonosnikov[5], natančneje pa se bomo osredotočili na tiste, ki jih lahko najpreprosteje uporabimo za detekcijo podzemnih voda v prodonosnih telesih, ob upoštevanju zatečenih podatkov iz piezometričnih in raziskovalnih vrtin, ki so jih koncesionarji naredili ob potrjevanju zalog mineralnih surovin (kamenega naravnega vira ali prodnega telesa v nadaljevanju). Pred tem pa bomo podrobneje predstavili težavo, s katero se srečujejo koncesionarji pri gospodarjenju s prodnim telesom na Dravsko - Ptujskem polju.

Problem vodonosnikov in izvajanja rudarskih del

V vzhodni in severovzhodni Sloveniji se v zadnjem obdobju pri določitvi prisotnosti nivoja (nadmorske višine) podtalnice, srečujemo z nemalo dogmatičnih aksiomov. Za predstavitev izhodišč, na katerih so osnovani ti aksiomi privzemimo hipotetični (v naravi realen) pridobivalni prostor, kjer naj bi se nadaljevala rudarska dela iz obstoječe gramoznice. Zaloge proda v prvotnem prostoru do kote A (imenujmo jo hipotetična višina) predvidoma ne bodo zadoščale do izteka koncesijskega razmerja. Nosilec rudarske pravice je tako za nadaljevanje svoje dejavnosti (gradnja in vzdrževanje lokalno-regionalnega cestnega omrežja) primoran širiti svoj pridobivalni prostor, za katerega je bila gospodarskemu subjektu tudi podeljena rudarska pravica z Uredbo o rudarskih pravicah za izkoriščanje mineralne surovine na območju hipotetičnega pridobivalnega prostora (Ur.l. RS, št. 5/2015, z dne 23.1.2015).

Na obravnavanem območju so bili izdelani naslednji dokumenti:

• Določitev dinamike podzemne vode na območju gramoznice

• Analiza tveganja za onesnaževanje podzemne vode zaradi izkoriščanja proda v gramoznici

• Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji - poročilo o monitoringu v letu 2013, Agencija Republike Slovenije za Okolje

Avtor določitve dinamike podzemne vode na območju gramoznice navaja, da se na osnovi večletnih meritev, smer toka podzemne vode opazno spreminja. Kot razlog navaja povečanje jezera, ki je seveda sorazmeren širitvi gramoznice. V študiji se avtor oddaljuje od podajanja višine nastopanja podtalnice v predmetni gramoznici. Sklicujoč se na primanjkljaj podatkov, saj za leto 2014, za eno izmed merilnih mest, potrebni podatki niso bili na voljo. Prav tako v gramoznici, zvezne meritve za leto 2006 niso potekale. Avtor na osnovi sklepanja zaključuje, da bo glede na naraščajoče nivoje ob koncu meritev v oktobru 2014, najvišji nivo iz leta 2006, v letu 2014 najverjetneje presežen. V nadaljevanju še navaja, da se je smer toka podtalnice v primerjavi z začetnim stanjem ter s stanjem v letih 2006 in 2008, z območja gramoznice odklonil od vplivnega območja vodnega črpališča, ki je 5,5 km dolvodno oddaljeno od gramoznice.

Avtor analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode zaradi širitve gramoznice v dokumentu zaključi, da se je globina podtalnice, na osnovi odčitanih vrednosti pri raziskovalnem vrtanju identificirala na nadmorski višini 233,72 m. Avtor v nadaljevanju postavlja območje predmetne gramoznice znotraj širšega vodovarstvenega območja črpališča (VVO III). Ker naj bi načrtovan poseg na območju vodonosnika lahko negativno vplival na kakovost podzemne vode, bi obratovanje gramoznice utegnilo negativno vplivati na kakovost vode v črpališču. Vendar podroben pregled poteka gladin podzemne vode v območju črpališča pokaže, da se je pred izkoriščanjem gramoza pod gladino podzemne vode v primerjavi s stanjem v letih 2006 in 2008, smer toka z območja gramoznice, odklonil proti severu oz. stran od vplivnega območja črpališča. Izkazalo se je tudi, da se je gorvodno od črpališč razvil depresijski lijak, ki je posledica črpanja podzemne vode. Depresijski lijaki črpališč na Dravskem polju so zaradi velike prepustnosti vodonosnika v splošnem dokaj neizraziti. V nadaljevanju avtor navaja, da ob pomanjkljivem poznavanju globokega vodonosnika lahko le ocenjujemo, da se globoki vodonosnik v tem območju ne napaja neposredno iz plitvega vodonosnika. vodonosnika. Zato tudi ocenjuje, da ni večje nevarnosti z morebitnim onesnaževanjem z območja kompresijske postaje in posredno zgornjega vodonosnika, ki bi se razširilo na spodnji vodonosnik.

Iz Obdobnega poročila ARSO o količinskem stanju podzemnih voda v Sloveniji je mogoče razbrati, da obstaja na Dravsko ptujskem polju trend upada gladine podzemne vode.

Iz vseh študij lahko povzamemo:

• Fizične meritve kažejo, da je bila globina nastopanja podtalnice v raziskovalni vrtini nekoliko nižja od povprečne maksimalne globine za referenčno obdobje 20002012.

• Trend upada gladine podtalnice po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje, za območje Dravsko ptujskega polja kaže, da je nivo podtalnice gorvodno od gramoznice blizu kote A, predmetna gramoznica se nahaja na območju, kjer naj bi veljal trend upada torej nivo podtalnice pod koto A.

• Navedba, da tveganja za onesnaženje vodnega vira z območja predmetne gramoznice ni oz. je obvladljivo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. Kaj imajo skupnega vse navedene študije? Kot avtor tega prispevka, se ne morem znebiti občutka, da se je strokovna javnost, ki je za naročnika izvedla raziskave, znašla v precepu, kako zagovarjati rezultate analiz in posledično na:

Stari kontrolni mreži vodnjakov in kontrolnih vrtin za odčitavanje nivoja gladine in kakovosti podtalnice (saj se je v vmesnem obdobju potreba po vodnem viru drastično povečala in tak ostaja tudi trend v prihodnje).

• Osnovi uporabe starejši podatkov so bili narejeni matematični simulaciji (ki na dano stanje res najbližje podaja hipotetično mejo nastopanja gladine, ne pa njenega dejanskega toka, kvantitativno in kvalitativno ne zadoščajo za napoved prihodnjih trendov, saj nimajo detajlne, prostorske litološke zgradbe polja) in

• nasprotovanju arbitrarni določitvi varstvenih ukrepov oz. dovoljeni višini eksploatacije naravnega vira.

Da bi se izognili takim primerom je, ob upoštevanju obstoječe kontrolne mreže raziskovalnih vrtin in vodnjakov, mogoče uporabiti geofizikalne preiskovalne metode, ki so nedestruktivne narave in nudijo vpogled v prostorsko umestitev prodnega telesa, v katerem se podtalnica nahaja in njeno gibanje pogojujejo geološke strukture.

Preiskovalne metode za določitev nivoja in prisotnosti podtalnice

Za primer določitve nivoja nastopanja vodnega telesa v delno konsolidiranem materialu, kot je to prodno telo, bomo predstavili tri geofizikalne metode, ki jih pri določitvi geološke danosti terena uporabljajo tudi slovenski izvajalci rudarskih del.

Seizmična metoda in metoda električne tomografije

Seizmične tehnike so imele v preteklosti sorazmerno omejeno uporabo, zaradi njihove relativno visoke cene in težavnosti interpretacije seizmičnih podatkov. Iz močno razpokanih in diagenetsko spremenjenih magmatskih kamnin pri raziskovanju nahajališč kovinskih mineralnih surovin. Uporaba plitvih refrakcijsko in refleksijskih seizmičnih metod, namenjenih predvsem regionalnim raziskavam geoloških struktur pa zagotavlja pridobitev natančnih strukturnih podrobnosti raziskanega ozemlja, na osnovi lomne in odbojne metode sledenja akustične impedance kamnin (hitrost zvoka v kamnini). Metodo refrakcije (osnove delovanja - Snell-ovega zakona so prikazane na sliki 1 A) s pridom uporabljajo pri raziskavah in preiskavah naplavin (peska in gramoza).

V kamnini se razvijeta dve hitrosti, S (tranzverzalno ali strižno valovanje) in hitrost P (longitudinalno valovanje). Prečne in tranzverzalne ali strižne lastnosti se za vsak medij razlikujejo. Pri teh metodah merimo, zato lahko lom valovanja (refrakcijska geoseizmična metoda) ali odboj valovanja (refleksijska geoseizmična metoda). V primeru, da želimo določati le debelino neke plasti, sledimo longitudinalnemu valovanju. V kolikor pa bi želeli določiti tudi mehanske lastnosti kamnin, moramo poznati hitrosti obeh valovanj, tako longitudinalne kakor strižne (slika 1 B).

Metode električne tomografije (upornosti) temeljijo na sledljivosti padca napetosti med dvemi elektrodami, ob prepuščanju enosmernega ali nizkofrekvenčnega izmeničnega toka skozi kamnine. Kamnine so električno prevodne, zaradi gibanja ionov v raztopinah, ki se nahajajo v porah (slika 1 C), lahko pa tudi zaradi prisotnosti kovinskih kemijskih prvin. Tako sklepamo, da velik delež por povzroča nizko upornost z vodo nasičenih kamnin. Pri celotni poroznosti je potrebno upoštevati tudi fizikalno in kemijsko vodo vezano v strukturo mineralov glin. Iz tega naslova vpeljemo pojem peremeabilnost, ki v hidrogeološkem jeziku pomeni hidravlično prevodnost kamnin ali pretok vode skozi kamnino, ko se nanjo vrši nek pritisk (lahko tudi hidrostatičen; slika 1 C).

Kot pri vseh metodah je potrebno tudi v tem primeru razumeti izjeme. Permeabilnost nosi v svoji informaciji delež poroznosti in ni vezana zgolj na prostornino vode, ki jo je mogoče črpati iz tal, temveč tudi o velikosti por (pri znani vrednosti poroznosti velike pore dovoljujejo večjo prepustnost kot majhne pore, saj se voda v prvem primeru lažje pretaka med zrni kot v drugem; slika 1C). Električna prevodnost vode se podaja v enoti mikrosimens/cm (mS/cm) in predstavlja lastnost materiala, ki dovoljuje pretok električnega toka skozi kamnino ob znani aplicirani napetosti.

Podtalnica ima zaradi različnih raztopljenih soli ionsko prevodnost in omogoča prenos električnega toka v zemljo. Iz tega razloga je mogoče na osnovi meritev upornosti kamnin, določiti prisotnost podtalnice, upoštevajoč: • kamnina brez por ali razpok kakor tudi pesek ali gline imajo visoko upornost (nekaj kΩ), • porozna ali razpokana kamnina, ki vsebuje prosto vodo ima upornost od nekaj Ω do nekaj tisoč Ω, • neprepustna glinena plast, ki ima vezano vodo, ima nizko upornost, do nekaj deset Ω, • rudna telesa (kovine, sulfidi…) imajo zaradi svojih elektronskih lastnosti zelo nizke upornosti in so precej nižje od 1 Ω. Kakor v vseh ostalih je tudi pri uporabi te metode potrebno upoštevati specifične zakone, v tem primeru Archiev zakon ki pravi, da je upornost kamnine mogoče določiti iz razmerja

a in n sta konstanti značilni za vsako kamnino oz. raztopino.

Uporaba GPR metode

Metoda GPR (Ground Penetrating Radar) je neinvazivna metoda, ki temelji na uporabi elektromagnetnega sevanja za prikazovanje različnih kamnin, materialov ali struktur. Visokofrekvenčni radijski valovi (območje od MHz do GHz) se prenašajo v zemljo z uporabo sistema GPR, ki je povezan z anteno oddajnik/sprejemnik. Ko oddani val doseže mejo med dvema kamninama ali materialoma (z različnima dielektričnima7 konstantama), se del energije odbije nazaj na površino, ki jo zazna antena. Za raziskovanje tal na različnih globinah se lahko uporabijo antene različnih frekvenc. Rezultati GPR so predstavljeni v obliki radargramov (slika 2). Ti so podobni seizmogramom, le da se na mejah pojavijo refleksije z različnimi dielektričnimi konstantami namesto mej akustične impedance.

Najpomembnejša omejitev te metode je slab prenos signala v prevodne materiale. V tleh z visoko električno prevodnostjo, kot so gline ali rudniška jalovišča, je penetracija elektomagnetnih signalov lahko zelo omejena. To je posledica izgube signala, saj le ta lahko hitro potuje skozi prevodni material stran od sprejemnika. Drugi pogoj, ki vpliva na penetracijo, je razprševanje signalov v zelo heterogenih tleh. V teh pogojih se signal GPR izgubi, ker se velik del prenesene energije ne vrne na površino. Uporaba antene z nižjo frekvenco lahko včasih premaga slabo penetracijo signala, vendar se pri uporabi zmanjša tudi ločljivost iskane informacije. GPR metodo lahko uporabimo tudi pri oceni ranljivosti podtalnice na kmetijskih površinah (Zajc in Urbanc[9], 2018). Za oceno se uporabi razmerje debeline zgornjega sloja kmetijsko obdelovane površine in globina nastopanja podtalnice (slika 3).

Predlogi, ki izhajajo iz sočasne umestitve prodnega telesa in prisotnosti podtalnice na raziskanem območju

Na vrata večine koncesionarjev trka obdobje podaljševanja koncesijskih pogodb oz. opustitve rudarskih del. V obeh primerih bodo postopki za koncesionarje finančno obremenjujoči - priprava nove rudarske tehnične dokumentacije, katere osnovo predstavljajo podatki o opravljenih raziskavah mineralne surovine. Nekateri koncesionarji (tudi večinski lastniki zemljišč) se bodo znašli pred odločitvijo ali nadaljevati z rudarskimi deli ali pričeti s postopkom opustitve rudarskih del. V zadnjem primeru gre za možnost preoblikovanja prostora v namen, ki bi degradiranemu območju dal ali celo povišal dodano vrednost na enoto površine. Iz navedenega se (subjektivno kot soavtorju tega prispevka) mi ponujata dve rešitvi:

PREDLOG 1: Vsi nosilci, ki se jim niso vrnila finančna sredstva iz naslova trošarin, naj bodo deležni davčnih olajšav pri raziskovalnih delih izvedenih z namenom širitve pridobivalnega prostora oz. njegovega detajlnega poznavanja naravnih danosti, na osnovi empiričnih študij (raziskav) - naj velja za deležnike, ki so zainteresirani za podaljšanje koncesije. OBRAZLOŽITEV: ob takem pristopu država deluje proaktivno pri spodbujanju gospodarjenja z mineralnimi surovinami (8.člen ZRud-1-UPB3, 14/2014), kakovostnejši izdelavi rudarske strategije (9.člen ZRud-1-UPB3, 14/2014), saj se vsi podatki-rezultati raziskav shranjujejo pod okriljem Geološkega zavoda Slovenije, ki v okviru zakona (2.točke 17.člena ZRud-1-UPB3, 14/2014) izvaja Rudarsko javno službo. Ena izmed nalog tega organa je sprotno posodabljanje geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc (18.člen ZRud1-UPB3) in sicer: izdelava strokovnih podlag za državno rudarsko strategijo, prevzem vzorcev, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin in ostalih del...

PREDLOG 2: Nosilci, ki se jim niso vrnila finančna sredstva iz naslova trošarin in zaradi ekonomskih dejavnikov ne vidijo perspektive na področju izvajanja rudarskih del, a so obenem lastnice nepremičnin, ki sestavljajo pridobivalni prostor, naj bodo deležni davčnih olajšav pri izdelavi rudarske tehnične, okoljske in prostorske dokumentacije za opustitev del z namenom nadaljevanja druge gospodarske dejavnosti. OBRAZLOŽITEV: tudi v tem primeru država sproži proaktiven postopek, saj omogoča lastniku nepremičnin aktivno nadaljevanje gospodarske dejavnosti. V tem primeru pridobi Javna rudarska služba konkretne primere dobre prakse uporabe rudniških prostorov po zaključku rudarskih del in posredno kazalnike pri vodenju dialoga z ostalimi deležniki urejanja prostora, tako na horizontalni kot vertikalni ravni (zgornja tabela).

Opombe:

[1] Maram Almuhisen, Hüseyin Gökçekuş in Dilber Uzun Ozsahin. 2019. The Most Common Factors Effecting Ground Water Quality, International Journal of Innovative Technology and Exploring Engineering (IJITEE), Volume-8, Issue-3.

[2] Christopher S Ameson in Jeffrey D. Hamerlinck. 2018. Ground Water Protection Issues: Proactive Ground Water Resource Management and the Wyoming

[3] Cássio Moura, Roberto Heemann, Moisés Razeira, Daniela Govoni Sotelo, Gabriela Borges Soares, Giovanna Ramos Garcez, Júlio César Gall Pires, Vanessa da Conceiçao Osório in Heldiane Souza dos Santos. 2015. Different Approaches On The Investigation Of Ground Water, Journal of Earth Science and Engineering, doi: 10.17265/2159-581X/2015. 01. 001

[4] Mohd Saleem, Shobha Ram in Gauhar Mahmoo. 2018. Aquifer Modelling For Predicting The Effects Of Ground-Water Exploitation, DOI: 10.21172/1.92.20

[5] Cássio Moura, Roberto Heemann, Moisés Razeira, Daniela Govoni Sotelo, Gabriela Borges Soares, Giovanna Ramos Garcez, Júlio César Gall Pires, Vanessa da Conceiçao Osório in Heldiane Souza dos Santos. 2015. Different Approaches On The Investigation Of Ground Water, Journal of Earth Science and Engineering, doi: 10.17265/2159-581X/2015. 01. 001

[6] Pogačnik Željko in Car Marjeta. Prostorska umestitev fliša v okolici Rodeža - integrirani raziskovalni pristop. V: Horvat, Aleksander (ur.).18. posvetovanje slovenskih geologov = 18th Meeting of Slovenian Geologists, (Geološki zbornik, 19). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2007, 19, 87-90

[7] pojem diaelektričnosti nam pove, kolikokrat je manjša sila med dvema elektronoma/nabojema v neomejenem, homogenem in izotropne sredstvu, kot v vakumu.

[8] Zajc Marjana, Pogačnik Željko in Gosar, Andrej. 2014. Ground penetrating radar an structural geological mapping investigation of karst and tectonic features in flyschoid rocks as geological hazard for exploitation. International journal of rock mechanics and mining sciences, vol. 67, 78-87.

[9] Zajc Marjana in Urbanc Janko. 2018. Uporaba georadarja za ugotavljanje ranljivosti podzemne vode zaradi vplivov kmetijske dejavnosti. V Novak Matevž in Rman Nina,(ur.). 5. Slovenski geološki kongres, Zbornik povzetkov. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2017, 136-137




Ključne ugotovitve v zvezi s skladnostjo Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11, 49/12 in 67/16 - v nadaljevanju: Uredba) z Direktivo 2006/118/ES o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (Uradni list Evropske unije L 372/19, 27.12.2006) ter v zvezi z njeno (ne)ustavnostjo in (ne)zakonitostjo[1]

1. Direktiva 2006/118/ES ne vsebuje določb, s katerimi bi neposredno predpisovala pogoje za izkoriščanje mineralnih surovin, s ciljem zavarovati podzemne vode pred onesnaženjem. V okviru omenjenih temeljnih ukrepov, direktiva jasno določa, da je v rokah držav članic, da določijo, kako izvesti te ukrepe.  Direktiva torej ne določa, da je treba, zaradi zavarovanja podzemnih voda pred onesnaženjem, omejiti dno izkop na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Vlada je z določbami šestega odstavka 8. člena Uredbe povsem avtonomno presodila, da je to eden od (nujnih) ukrepov za preprečitev oziroma omejitev vnašanje onesnaževal v podzemno vodo in za preprečitev poslabšanje stanja vseh teles podzemne vode v Sloveniji.

2. Določitev (v Uredbi), da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, je ureditev načina izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin.

3. Glede na določbo 21. člena Zakona o Vladi lahko Vlada z uredbo podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom ali drugim aktom Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona. Le na podlagi izrecnega pooblastila iz zakona pa lahko Vlada z uredbo ureja tudi način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb.

4. Vlada je Uredbo sprejela na podlagi 55. člena ZV-1. Ta določba (in tudi nobena druga določna ZV-1 ali kateregakoli drugega zakona) ne vsebuje izrecnega pooblastila Vladi, da uredi način uresničevanja rudarske pravice za izkoriščanje v primeru, da se ta nanaša na podzemne vode (da torej lahko vpliva na podzemne vode). Navedena določba le na splošno pooblašča Vlado, da lahko na obeh vodnih območjih z načrtom upravljanja z vodami  določi pogoje ali omejitve rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro.

5. Vlada je zato z obravnavano določbo 8. člena Uredbe ravnala v nasprotju z 21. členom Zakona o Vladi in v nasprotju z 153. členom Ustave, iz katerih jasno izhaja, da lahko Vlada le na podlagi izrecnega pooblastila iz zakona ureja način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb, zaradi česar menimo, da je Uredba nezakonita in v nasprotju z Ustavo.

6. V nasprotju z 153. členom Ustave je tudi določba 55. člena ZV-1, ker ne določa nobenih kriterijev oziroma vsebinskega okvira, ki naj ga upošteva Vlada pri določitvi pogojev ali omejitvah rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro. Iz načela zakonitosti delovanja izvršilno-upravne veje državne oblasti (Vlade in državne uprave), ki ga določa Ustava v 120. členu  izhaja, da mora zakonodajalec, če pooblasti Vlado za izdajo podzakonskega akta, določiti jasne kriterije in vsebinski okvir, na podlagi katerega naj Vlada izda takšen podzakonski akt.

7. Zakonodajalec je z določitvijo v ZRud-1, da mora lastnik zemljišča za izkoriščanje mineralnih surovin, ki se nahajajo v oziroma na zemljišču, pridobiti rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin (na podlagi koncesije)  določil način uživanja lastnine zaradi zagotovitve njene ekološke, socialne in gospodarske funkcije skladno z določbo 67. člena Ustave. Z določitvijo v Uredbi, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, pa je Vlada, nezakonito in v nasprotju z Ustavo,  uredila način izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin.

8. Omenjena pravna ureditev kot celota predstavlja urejanje načina uživanja lastnine skladno z 67. členom Ustave. Ureditev načina uživanja lastnine pomeni določitve različnih omejitev lastninske svobode, ki so nujne zaradi zagotovitve ekološke, socialne in gospodarske funkcije lastnine. Gre torej za omejitve lastninske svobode, ki so nujne zaradi varstva okolja in zaradi varstva interesov drugih lastnikov.

9. Določitev načina uživanja lastnine po 67. členu Ustave ne pomeni nujno posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, čeprav v določeni meri omejuje posameznikovo svobodo na premoženjskem področju.

10. V okviru določitve načina uživanja lastnine je vsaka obveznost, ki zaradi uresničevanja ene od funkcij lastnine (gospodarske, socialne ali ekološke) nalaga lastniku obveznosti, ki ne zmanjšujejo vrednosti stvari ali njenega donosa. Vse ostalo je poseg v pravico do zasebne lastnine. Lahko tudi dopusten, vendar še vedno poseg.

11. Ta poseg je lahko dopusten, če prestane strogo ustavno-sodno presojo po t.i. testu sorazmernosti, v nasprotnem primeru pa je nedopusten. Kje je ta meja, je odvisno ne le od narave stvari, ki je predmet lastnine, temveč tudi od tega, kakšne obveznosti je zakonodajalec naložil lastniku v okviru določitve načina uživanja lastnine. Po ustaljeni ustavno-sodni presoji je mogoče omejiti človekovo pravico in temeljno svoboščino, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države (splošno načelo sorazmernosti).

12. Pri določanju načina uživanja lastnine, torej pri določanju omejitev, ki so nujne zaradi varstva okolja in varstva interesov drugih lastnikov, še posebej v primeru, ko takšne omejitve pomenijo poseg v pravico do zasebne lastnine, mora torej zakonodajalec (in Vlada, če jo za to pooblasti zakonodajalec) upoštevati načelo sorazmernosti.

13. Glede na ureditev v Ustavi in  ustavno-sodno prakso sodi določitev (v ZRud-1), da mora lastnik zemljišča za izkoriščanje mineralnih surovin, ki se nahajajo v oziroma na zemljišču, pridobiti rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin (na podlagi koncesije)  v okvir določitve načinov uživanja lastnine, ki ne predstavlja posega v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave), čeprav v določeni meri omejuje posameznikovo svobodo na premoženjskem področju.

14. Določitev v Uredbi, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, pa je poseg v pravico do zasebne lastnine (v 33. člen Ustave), saj nalaga lastnikom obveznost, ki zmanjšuje vrednost zemljišča oziroma njegovega donosa. Takšna obveznost ne le zmanjšuje vrednost zemljišča in njegov donos (do uveljavitve Uredbe takšnih omejitev ni bilo, kar pomeni, da je lahko naročnik pri izvajanju svoje rudarske pravice izkopaval bistveno večje količine mineralnih surovin), temveč, glede na to, da je podtalnica v pomurskem prostoru 3 m po površjem, naročniku dejansko onemogoča izvajanje gospodarske dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

15. Omenjeni poseg v pravico do zasebne lastnine ni dopusten, saj ne prestane presoje po t.i. testu sorazmernosti.

16. Določitev v Uredbi, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode,  je po našem mnenju poseg v pravico do zasebne lastnine (v 33. člen Ustave), saj nalaga lastnikom obveznost, ki zmanjšuje vrednost zemljišča oziroma njegovega donosa. Takšna obveznost ne le zmanjšuje vrednost zemljišča in njegov donos (do uveljavitve Uredbe takšnih omejitev ni bilo, kar pomeni, da je lahko naročnik pri izvajanju svoje rudarske pravice izkopaval bistveno večje količine mineralnih surovin), temveč, glede na to, da je podtalnica v pomurskem prostoru 3 m po površjem, imetniku rudarske pravice za izkoriščanje dejansko onemogoča izvajanje gospodarske dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

17. Prav tako menimo, da omenjeni poseg v pravico do zasebne lastnine ni dopusten, saj po našem mnenju ne prestane presoje po t.i. testu sorazmernosti.

18. Kot smo že omenili je zakonodajalec (oziroma Vlada na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu) dolžan na podlagi 67. člena Ustave z zakoni določiti vsebino pravice do zasebne lastnine na posameznih naravnih virih oziroma naravnih bogastvih (gozdovih, vodah, mineralnih surovinah, idr.). Prav tako je zakonodajalec (oziroma Vlada na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu) na podlagi 5. in 70. člena Ustave dolžan z zakoni določiti pogoje za izkoriščanje naravnih bogastev, pogoje uporabe zemljišč, pogoje in način uresničevanja gospodarskih in drugih dejavnosti z namenom uresničevanja skrbi države za zdravo življenjsko okolje.

Določitev pogojev za uresničevanje rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin je skladna z omenjenimi določbami Ustave, kar pomeni, da bi Vlada (če bi imela zakonsko podlago) oziroma zakonodajalec (če bi takšno zakonsko podlago določil v ZV-1)  imela za določitev, da sme imetnik rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin izvajati rudarska dela tako, da je dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, podlago v Ustavi in zato ustavno dopusten cilj za poseg v pravico do zasebne lastnine. V naslednjem koraku je treba oceniti, ali je obravnavana omejitev v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Ocena, ali ne gre morda za prekomeren poseg, se opravi, kot smo že pojasnili,  na podlagi testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov posega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanega cilja; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoče doseči; 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti). Le če poseg prestane vse tri vidike testa, je ustavno dopusten.

Menimo, da omejitev dna izkopa na 2 metra nad najvišjo gladino podzemne vode na ozemlju celotne države (Uredba namreč velja za obe vodni območji, torej za celotno državo) ni nujno potreben poseg, s katerim naj bi dosegli zasledovani cilj, to je zavarovanje podzemnih voda pred onesnaževanjem. Prav tako ni gotovo, da bi s takšnim ukrepom dejansko dosegli cilj takšne omejitve (to je dejansko zavarovanje podzemnih voda pred onesnaževanjem). Presojo, kakšni ukrepi so potrebni, da bi se podzemne vode zavarovale pred onesnaženjem pri opravljanju rudarskih del (pri izvajanju rudarske pravice do izkoriščanja mineralnih surovin), bi bilo, po našem mnenju, treba opraviti v vsakem primeru posebej, in sicer na podlagi podatkov o zalogah podzemne vode pod določenim zemljiščem (njihovi globini). Zanesljive in točne podatke o tem je mogoče pridobiti le z izvedbo poskusnih vrtin, ki bi pokazale dejansko globino podzemne vode pod določenim zemljiščem.  Šele, ko bi razpolagali s temi podatki, bi lahko presojali, kateri so tisti ukrepi, s katerimi je mogoče doseči zavarovanje podzemnih voda, pri čemer bi morali te izbrati ob tehtanju dveh dobrin, in sicer med varstvom podzemne vode in varstvom pravice do zasebne lastnine. Pri tem bi morala biti teža posledic posega v pravico do zasebne lastnine proporcionalna koristim, ki bi nastale zaradi takšnega posega.[2]

Glede vprašanj, ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanega cilja in, ali je poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoče doseči, menimo, da so na razpolago tudi drugi, z vidika posega v lastninsko pravico, milejši ukrepi, s katerimi bi dosegli zasledovani cilj in hkrati izpolnili tudi kriterij sorazmernosti v ožjem smislu (da je torej poseg v pravico do zasebne lastnine proporcionalen koristim, ki bodo zaradi takšnega posega nastale), in sicer na primer:

- določitev omejitve dna izkopa na manj kot 2 metra (glede na podatke o zalogah podzemne vode in drugih konkretnih okoliščinah, pridobljene v vsakem primeru posebej),

- določitev obvezne uporabe sodobne rudarske tehnologije, katere uporaba zagotavlja, da tudi ob stiku s podzemno vodo pri opravljanju rudarskih del, ni nobenega tveganja, da bi se ta onesnažila.

Zato menimo, da je Uredba v nasprotju z Ustavo tudi zato, ker je omejitev dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico. V primeru, da bi podlago za obravnavane omejitve lastninske pravice določal zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi Vlade ter v primeru, da bi te omejitve prestale test sorazmernosti, bi bili takšni posegi ustavno dopustni, vendar le ob izpolnitvi še enega pogoja, in sicer odškodnine, do katere bi morali biti upravičeni lastniki zemljišč zaradi takšnih posegov v pravico do zasebne lastnine. Če namreč zakonodajalec oziroma Vlada s svojimi predpisi, s katerimi v okviru določanja načina uživanja lastnine skladno z 67. členom Ustave poseže v pravico do zasebne lastnine do te mere, da jo povsem izvotli (da torej onemogoči lastniku, da bo jo še uporabljal v svojo korist) in lastniku ostane le gola pravica ("nuda proiprietas"), je treba takšne posege šteti za razlaščujoče posege. V primeru torej, ko je oblastni poseg v lastninsko pravico tak, da povsem izvotli upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico, je treba tak poseg treba obravnavati kot razlastitev. Tak razlaščujoč poseg se torej ne sme izvesti s predpisom ali drugim splošnim aktom, pač pa v vsakem primeru posebej po postopku, predvidenem za razlastitev in proti plačilu odškodnine ali nadomestila v naravi.[3] Obravnavana določba Uredbe po našem mnenju praktično povsem izvotli lastninsko pravico lastnikov na zemljiščih, na katerih ti nameravajo izvajati rudarska dela (pridobivati mineralne surovine), saj jim z omejitvijo dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode (ob dejstvu, da je podzemna voda v pomurskem prostoru 3 m po površjem), dejansko onemogoča, da svoja zemljišča uporablja v svojo korist za izkoriščanje mineralnih surovin ter s tem povezano izvajanje gospodarske dejavnosti naročnika.

19. Zato je Uredba v nasprotju z Ustavo tudi zato, ker je omejitev dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico.

20. V primeru, da bi podlago za obravnavane omejitve lastninske pravice določal zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi Vlade ter v primeru, da bi te omejitve prestale test sorazmernosti, bi bili takšni posegi ustavno dopustni, vendar le ob izpolnitvi še enega pogoja, in sicer odškodnine, do katere bi morali biti upravičeni lastniki zemljišč zaradi takšnih posegov v pravico do zasebne lastnine.

21. Če namreč zakonodajalec oziroma Vlada s svojimi predpisi, s katerimi v okviru določanja načina uživanja lastnine skladno z 67. členom Ustave poseže v pravico do zasebne lastnine do te mere, da jo povsem izvotli (da torej onemogoči lastniku, da bo jo še uporabljal v svojo korist) in lastniku ostane le gola pravica ("nuda proiprietas"), je treba takšne posege šteti za razlaščujoče posege. V primeru torej, ko je oblastni poseg v lastninsko pravico tak, da povsem izvotli upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico, je treba tak poseg treba obravnavati kot razlastitev. Tak razlaščujoč poseg se torej ne sme izvesti s predpisom ali drugim splošnim aktom, pač pa v vsakem primeru posebej po postopku, predvidenem za razlastitev in proti plačilu odškodnine ali nadomestila v naravi.

22. Obravnavana določba Uredbe praktično povsem izvotli lastninsko pravico lastnikov na zemljiščih, na katerih ti nameravajo izvajati rudarska dela (pridobivati mineralne surovine), saj jim z omejitvijo dna izkopa na vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode (ob dejstvu, da je podzemna voda v pomurskem prostoru 3 m po površjem), dejansko onemogoča, da svoja zemljišča uporablja v svojo korist za izkoriščanje mineralnih surovin ter s tem povezano izvajanje gospodarske dejavnosti naročnika.

23. Uredba je torej po našem mnenju nezakonita in nasprotju z Ustavo, ker:

- je v nasprotju z 21. členom Zakona o Vladi in v nasprotju z 153. členom Ustave, iz katerih jasno izhaja, da lahko Vlada le na podlagi izrecnega pooblastila iz zakona ureja način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb,

- ker predstavljajo omejitve, ki jih predpisuje v 8. členu ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico.

24. Prizadete osebe lahko zoper njo (ob izpolnitvi zakonskih pogojev) sprožijo postopek presoje ustavnosti (zakonitosti) pred Ustavnim sodiščem. Glede na določbe 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču[4] je predpogoj za izvedbo postopka presoje (ocene) zakonitosti in ustavnosti Uredbe, izkazan pravni interes predlagatelja takšnega postopka. Ta je izkazan, če predlagatelj izkaže, da Uredba, za katerega predlaga izvedbo postopka presoje zakonitosti, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Praksa Ustavnega sodišča RS v zadnjih letih je takšna,[5] da se lahko pobuda zoper predpis, ki ne učinkuje neposredno, vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper za pobudnika neugoden konkretni pravni akt v postopkih pred sodišči, v katerih pobudnik uveljavlja nezakonitost občinskega odloka, na katerem tak konkreten pravni akt temelji.

25. Uredba je predpis Vlade, ki ne učinkuje neposredno, temveč posredno - preko odločbe Ministrstva za infrastrukturo, s katero bo to odločilo o vlogi naročnika za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje.

26. Zato bi morale prizadete osebe v primeru zanje neugodne odločbe Ministrstva za infrastrukturo v zvezi s podelitvijo rudarske pravice za izkoriščanje  (ki je zelo verjetna glede na zgornje ugotovitve), zoper takšno odločbo vložiti in izčrpati vsa pravna sredstva, v okviru katerih bi moral utemeljiti, da Uredba posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj ter ves čas uveljavljati njegovo nezakonitost in neustavnost.

27. Zelo pomembno je, da se že v upravnem sporu navajajo kršitve katere od ustavnih pravic. Šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev bi, če bi bil z njimi neuspešen, pridobil pravni interes za vložitev pobude za oceno zakonitosti Uredbe, hkrati z njo pa tudi ustavno pritožbo.

Opombe:

[1] Nadaljevanje iz prejšnje številke Minerala.

[2] Podlago za takšne ukrepe bi, glede na načelo zakonitosti, moral določati zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.

[3] Odločba Ustavnega sodišča U-I-224/00.

[4] Uradni list RS, št. 15/1994, 64/2001 - ZPKSMS, 51/2007, 109/2012.

[5] Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča RS  U-I-330/05. O tem več v J. Zobec, Pravni interes kot procesna predpostavka (drugi odstavek 162. člena Ustave), Podjetje in delo, 2012, št. 6-7, str. 1088 in J. Čebulj, Zahteva in pobuda za začetek ustavno-sodne presoje (kako naprej?), Podjetje in delo, 2008, št. 6-7, str. 1478-1483.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbena oprema Prodaja evropske opreme je na »poti rasti«

V svojem letnem ekonomskem poročilu za leto 2019, je CECE izjavil, da je bilo leto 2018 najmočnejše leto za evropsko gradbeništvo od...

Mineral SI
Novice
Novice Projekti Na Finskem se bo gradil najdaljši podvodni predor na svetu

Kitajski investitor, Touchstone Capital Partners, je ponudilo 15 milijard eurov za sofinanciranje najdaljšega podmorskega železniškega...

Mineral SI
Novice
Novice CATERPILLAR ROADSHOW Caterpillar Roadshow in prvenstvo strojnikov 2019

Podjetje Teknoxgroup Slovenija d.o.o., uradni zastopnik za Caterpillar gradbeno mehanizacijo in energetske sisteme v Sloveniji, je med 1....

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Gorenjske hribe zavzeli Hidromekovi stroji

Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o je na Gorenjsko dostavilo že sedmi Hidromekov stroj, ki je tokrat bager goseničar HMK140LC - zmogljivost,...

Mineral SI
Novice
Novice Volvo CE Volvo CE prevzel podjetje CeDe

Volvo Construction Equipment (Volvo CE) se je določil za nakup podjetja CeDe Group, ki prilagaja stroje za posebne namene.

Mineral SI
Novice
Novice Yanmar Yanmar VIO 57 6A

Yanmar VIO 57 6A je najbolj prodajan stroj v prodajnem programu slovenskega zastopnika Smaster d.o.o.

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Nov Hidromek HMK 220NLC H4

Na slovensko tržišče že prihaja nova serija bagrov znamke Hidromek.

Mineral SI
Novice
Novice BAUMA Skupina Construction 4.0

Na letošnji Baumi je potekalo prvo srečanje nove delovne skupine z naslovom Stroji v gradbeništvu 4.0, v okviru Združenja strojne...