Blato iz komunalnih čistilnih naprav - sekundarna surovina za gradbeništvo
Blato iz komunalnih čistilnih naprav - sekundarna surovina za gradbeništvo
  08.05.2019  |  08:49
Čas branja: 7 min
Blato iz komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju komunalno blato) je eden izmed najbolj voluminoznih odpadkov, ki nastajajo v urbanih središčih. Po podatkih ARSO se je v Sloveniji do leta 2008 večina komunalnega blata odlagalo, od leta 2009 pa prevladujejo drugi načini obdelave.

TEKST  Alenka Mauko Pranjić, Ana Mladenovič, Kim Mezga  – Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)

V okviru projekta CINDERELA smo 7.3.2019 na Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali delavnico z naslovom »Uporaba sekundarnih surovin v gradbeništvu – reciklirano blato iz komunalnih čistilnih naprav". Delavnica je bila del serije delavnic, ki na temo recikliranja voluminoznih odpadkov v urbanih središčih za uporabo v gradbeništvo, potekajo v različnih evropskih mestih.

Komunalno blato

Komunalno blato (odpadek s klasifikacijsko številko 10 08 05) je poltrden odpadek (slika 1), ki nastane pri čiščenju odpadne vode v komunalni čistilni napravi. Njegova konsistenca in sestava je odvisna od vrste postopka, običajno pa vsebuje okoli 30 mas % trdne snoviin 70 mas % vode. Suha snov je večinoma organska snov z nekaj mineralne snovi, lahko pa so prisotni tudi potencialni strupeni elementi (ang. PTE – potential toxic elements) kot so baker, kadmij, krom, svinec, nikelj, živo srebro in ostali. Količina komunalnega blata v Sloveniji od leta 2000 močno narašča, kar je posledica izgradnje infrastrukture za čiščenje komunalnih vod in povečanega števila gospodinjstev, priklopljenih na javno kanalizacijo. Po podatkih Agencije RS za okolje [1] (ARSO) je v letu 2017 nastalo 203.059,17 ton komunalnega blata, kar je za 15 % več kot leta 2014. Statistični podatki za leto 2017 navajajo, da največ komunalnega blata nastaja v Osrednjeslovenski regiji in sicer 63,6 % ali 129.165,93 ton (tabela 1). 62,7 % nastalega komunalnega blata so v letu 2017 predelali povzročitelji odpadka sami, 36,5 % so ga oddali prevzemnikom v Sloveniji in 0,8 % neposredno prevzemniku v tujino. Zbiralci blata so 46 % zbranega blata predali predelovalcu v Sloveniji, kar 50 % pa so ga oddali predelovalcu v drugo EU državo, kjer je bil odpadek predelan po postopku R3 (Recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi procesi biološkega preoblikovanja) [2]).

Možnosti predelave komunalnega blata

V Sloveniji je odlaganje komunalnega blata na odlagališčih od leta 2009 prepovedano in sicer zaradi prevelike organske vsebnosti in potencialne metanogenosti. Zelo majhna količina komunalnega blata se predela po postopku R10 (Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje) in uporablja v kmetijstvu. Po podatki ARSO je med letom 2009 in 2014 kot način ravnanja prevladoval sežig, pri čemer pa ni jasno, ali se podatki nanašajo na postopek odstranjevanja D10 (Sežiganje na kopnem) ali na postopek predelave po postopku R1 (Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije). Po podatkih deležnikov, udeležencev delavnice, je danes prevladujoč način ravnanja s komunalnim blatom v Sloveniji postopek R3, pri čemer večina predelave poteka v tujini na Madžarskem, predvidoma za izdelavo umetnih zemljin. Različni obstoječi in možni načini ravnanja s komunalnim blatom, kot smo jih analizirali v projektu CINDERELA, med njimi s predhodno ekstrakcijo fosforja (fosfor je namreč eden izmed 27 kritičnih surovin v Evropi), ki je v Sloveniji še ne izvajamo, je prikazan na sliki 2.

Izzivi glede ravnanja s komunalnim blatom

Zagotavljanje obveznega ravnanja z nastalim komunalnim blatom predstavlja za povzročitelja odpadka velik strošek, saj stroške ravnanja nosi proizvajalec. Program ravnanja z odpadki RS [3] (2016) prioritizira naslednje načine obdelave komunalnega blata:

• recikliranje komunalnega blata po postopku R3 v digestat in kompost za uporabo na (ne)kmetijskih zemljiščih;

• termična obdelava v skladu z R1 za uporabo kot gorivo; in

• dolgoročno skladiščenje stabiliziranega blata ter pepela iz termične obdelave blata za namene pridobivanja fosforja (rekuperacija fosforja). Iz navedenega je razvidno, da je trenutno velik razkorak med programom in dejanskim stanjem ravnanja s komunalnim blatom. Program prav tako ne prepoznava in načrtuje recikliranja komunalnega blata po postopku R5 (Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov) z namenom proizvodnje novih materialov ali kompozitov, kljub temu, da tovrstne prakse v Sloveniji že obstajajo ter da t.i. industrijsko recikliranje po stabilizaciji komunalnega blata z apnom prepoznava tudi BREF dokument za ravnanje z odpadki [4].

Nova vrednostna veriga – uporaba recikliranega komunalnega blata v gradbeništvu

Zadnje stanje stroke (npr. Swierczek et al. 2018) [5]  kaže, da je najpogostejša uporaba recikliranega komunalnega blata v gradbeništvu v obliki geotehničnih kompozitov, t.s. kompoziti z nizkimi trdnostmi, ki nastanejo z mešanjem in kompakcijo enega ali več odpadkov pri optimalni vlažnosti in, ki se lahko uporabljajo za geotehnične zasipe in nasipe. V procesu recikliranja stabilizirano in higienizirano komunalno blato zamešamo z vezivom, ki je primarno lahko tudi odpadek in, ki ima pucolanske ali hidravlične lastnosti (npr. pepel z reaktivnim kalcijem). Mešanica je kompaktirana pri optimalni vlagi, ki omogoča doseganje maksimalne gostote (slika 3). Zaradi mineralnih procesov pri staranju kompozit s časom pridobiva na trdnosti, zaradi povišanega pH in temperature pa je inhibirana njegova biološka aktivnost. Prav tako se potencialno nevarne snovi ireverzibilno zaklenejo v novo nastale mineralne rešetke, saj kemijska analiza izlužkov takšnih kompozitov kaže, da so inertni in ne predstavljajo nevarnost za okolje.

Da bi še povečali okoljsko vzdržnost kompozitov lahko v mešanico dodamo tudi agregate, ki so proizvedeni z recikliranjem iz odpadkov (npr. reciklirane agregate iz ruševin). Tovrstni pro izvod proizvajalec lahko da na trg skladno s Slovenskim tehničnim soglasjem, ki ga pridobi od pooblaščenega organa za izdajo tehničnega soglasja. V primeru uporabe kompozitov izven komunalnih odlagališč, se proizvod obravnava po najstrožjem sistemu kontrole, to je AVCP [6] sistemu 1+, ki vključuje tudi certifikacijski organ, ki določi tip proizvoda na osnovi tipskega preskusa, izvede začetni pregled proizvodnje in izvaja nadzor proizvodnje.

Delavnica CINDERELA

V sklopu evropskega projekta CINDERELA smo partnerji v Sloveniji, Španiji, Italiji, na Poljskem, Nizozemskem in Hrvaškem v mesecu marcu 2019 organizirali različne delavnice na temo sekundarnih surovin v gradbeništvu. Namen delavnic je bil, skupaj z deležniki, analizirati obstoječe vrednostne verige, osnovane na posameznih tokovih voluminoznih odpadkov, ki nastanejo v mestih (npr. gradbeni odpadki, komunalno blato, ostanki predelave komunalnih odpadkov) ter potencialne nove vrednostne verige s končnimi proizvodi za gradbeništvo. Slovenske delavnice »Uporaba sekundarnih surovin v gradbeništvu – reciklirano blato iz komunalnih čistilnih naprav« se je udeležilo 26 deležnikov, predvsem predstavnikov upravljavcev komunalnih čistilnih naprav, občinskih komunalnih podjetij in drugih zainteresiranih (slika 4).

ZAG je predstavil projekt CINDERELA in praktične prikaze, ki jih bomo v teku projekta izvedli (ekstrakcija fosforja, pilotna proizvodnja gradbenih proizvodov iz sekundarnih surovin, revitalizacija degradiranega območja, izgradnja pilotne stavbe, gradnja ceste). Med skupaj 13 tehnološkimi prikazi gradnje z gradbenimi proizvodi iz sekundarnih surovin in šestimi sistemskimi prikazi delovanja poslovnega krožnega modela CinderCEBM, ki nastaja v projektu, je pomembna vloga podjetja NIGRAD d.d. iz Maribora, partnerja projekta, saj bo del prikazov potekal v Mariboru. Na delavnici so bile prikazane tudi zakonodajne možnosti ravnanja s komunalnim blatom in tehnične možnosti ravnanja z blatom, med drugim tudi zahteve Slovenskega tehničnega soglasja, neharmonizirane tehnične specifikacije za geotehnične kompozite, ki vsebujejo reciklirano komunalno blato.

Glavne ugotovitve delavnice so bile naslednje:

• velik delež blata (ca. 50 % zbranega blata v letu 2017) se preda predelovalcu v drugo državo EU (Madžarsko), pri čemer končna uporaba predelanega blata ni poročana v sistem o odpadkih v Slovenijo;

• zaradi predelave v tujini Slovenija izgublja snovne, energetske in finančne vire;

• trenutne vrednostne verige komunalnega blata niso transparentne, saj iz javno dostopnih iz javno dostopnih poročanih podatkov ni vidno kakšna je končna uporaba predelanega blata in snovni tokovi niso sledljivi;

• Program ravnanja z odpadki RS (2016) ne vključuje anorganskega recikliranja komunalnega blata v geotehnične kompozite, kljub temu, da je ta način omenjen v BREF dokumentih in da v Sloveniji obstaja znanje in praksa za tovrstno recikliranje;

• poleg snovnega recikliranja v gradbene proizvode je perspektivna možnost tudi sežig, pri čemer bi bilo nujno recikliranje fosforja. Udeleženci delavnice so bili enotni, da je potrebno premostiti razkorak med nacionalno strategijo ravnanja s komunalnim blatom in dejansko prakso. Eden izmed najhitrejših načinov za doseganje tega cilja bi bil Načrt ravnanja s komunalnimi blatom, ki ga predvideva tudi Program ravnanja z odpadki.

Zaključek

Komunalno blato je primerna sekundarna surovina za gradbeništvo, kar dokazuje tudi že obstoječa praksa in znanje v Sloveniji in v tujini. Tovrstno ravnanje bi bilo potrebno vključiti tudi v Program ravnanja z odpadki, oziroma v skladu s tem oblikovati smernice ravnanja s komunalnimi blati. To je možno le z dialogom in usklajevanjem med odločevalci in drugimi akterji vzdolž vrednostnih verig ravnanja s komunalnim blatom. Novi modeli bi zagotovo predstavljali pridobitev za slovensko gospodarstvo ter korak k izvajanju strategije prehoda družbe v krožno gospodarstvo kot novega poslovnega modela za učinkovito gospodarjenje z viri.

Opombe:

[1] http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/

[2] Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) 3 http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/osnutki/program_ravnanja_z_odpadki_v4.pdf

[3] http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/osnutki/program_ravnanja_z_odpadki_v4.pdf

[4] Best Available Techniques (BAT) Reference Document for Waste Treatment. JRC Science for Policy Report. 2018

[5] Swierczek, L., Cieslik, M.B. & Konieczka, P. 2018. The potential of raw sewage sludge in construction industry. A review. Journal of Cleaner Production 200, 342-356

[6] Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Gorenjske hribe zavzeli Hidromekovi stroji

Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o je na Gorenjsko dostavilo že sedmi Hidromekov stroj, ki je tokrat bager goseničar HMK140LC - zmogljivost,...

Mineral SI
Novice
Novice Volvo CE Volvo CE prevzel podjetje CeDe

Volvo Construction Equipment (Volvo CE) se je določil za nakup podjetja CeDe Group, ki prilagaja stroje za posebne namene.

Mineral SI
Novice
Novice Yanmar Yanmar VIO 57 6A

Yanmar VIO 57 6A je najbolj prodajan stroj v prodajnem programu slovenskega zastopnika Smaster d.o.o.

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Nov Hidromek HMK 220NLC H4

Na slovensko tržišče že prihaja nova serija bagrov znamke Hidromek.

Mineral SI
Novice
Novice BAUMA Skupina Construction 4.0

Na letošnji Baumi je potekalo prvo srečanje nove delovne skupine z naslovom Stroji v gradbeništvu 4.0, v okviru Združenja strojne...

Mineral SI
Novice
Novice Bobcat Nov model Bobcat E35 Z

Bobcat E35 Z, novi model mini bagra delovne mase 3.500 kg pri širini podvozja 1.750 mm nudi udobno delo ter vrtenje v širini podvozja in...

Mineral SI
Novice
Novice Dehkatrade Cetin Popolna kombinacija: Hidromek in MTB

Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o., generalni zastopnik blagovnih znamk Hidromek in MTB, je stranki na Dolenjsko dostavilo popolno...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Mineralne surovine Naravni viri in gospodarjenje z njimi - primer gradbenega materiala, prod, II. del

Zemlja je pokrita[1] z veliko količino vode, približno 71% površine in skoraj 1,973 milijard kubičnih metrov prostornine. Od tega...