Produktivnost gradbene industrije v zadnjih 50 letih stagnira
Produktivnost gradbene industrije v zadnjih 50 letih stagnira
  24.04.2019  |  09:05
Čas branja: 4 min
Branislav Vujović je ustanovitelj in predsednik podjetja New Frontier Group ter odgovoren za poslovanje celotne skupine. Že dolgo časa se osredotoča na izzive digitalne revolucije in na vpliv, ki ga ima ta na podjetja, zlasti na digitalne poslovne modele in inovacije. Gradbena panoga je po njegovem mnenju specifična, saj se zelo počasi digitalizira, zato tudi dodana vrednost že okoli pol stoletja stagnira. To je tudi izpostavil v svoji predstavitvi, ki jo je imel v sklopu 2. gradbene konference »Biznis & trendi v gradbeništvu 2019«, ki je potekala 26. in 27. marca 2019 v Portorožu. Po konferenci pa se ji vzel čas za krajši intervju na predstavljeno problematiko.

Tekst: Vasilij Krivec, Časnik Finance // Foto: Vujović, osebni arhiv

Obstajajo ocene, da 85 % gradbenih projektov ni izvedenih v načrtovanih časovnih rokih, enak delež preseže proračun oziroma načrtovana sredstva. Kakšne so vaše ugotovitve?

Veliki gradbeni projekti v povprečju za petino presežejo predvidene roke, v katerih bi morali biti končani. Na drugi strani po analizah stanejo do 80 odstotkov več, kot so načrtovali pred samo gradnjo. To so podatki McKinseyjeve analize, ki jih delajo na podlagi podatkovne baze Global Projects Database. Poudariti pa je treba, da je gradbena industrija ena največjih na svetu, saj po različnih mednarodnih analizah dejansko prispeva od štiri do deset odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda, pri čemer celotna vrednost gradbenih del presega deset trilijonov evrov. Še večji delež kot pri bruto domačem proizvodu prispeva število podjetij in zaposlenih v teh podjetjih.

Ali to pomeni, da je produktivnost nizka?

Predstavljeni deleži in prihodki so zelo pomembni. Odgovor na vaše vprašanje je pritrdilen. Produktivnost gradbene industrije v zadnjih 50 letih stagnira.

Zakaj torej prihaja do prekoračitve časa in proračunov?

Na prvem mestu bi poudaril, da so veliki gradbeni projekti zelo kompleksni. Pri načrtovanju, pripravi in sami gradnji sodeluje izjemno veliko udeležencev in njihovih podizvajalcev. Vendar analize kažejo veliko drugih realnih in žgočih pomanjkljivosti v gradbeni panogi. Ena izmed njih je zelo počasno vključevanje inovativnih tehnologij in postopkov ter novih digitalnih tehnologij.

Ste lahko bolj konkretni?

Na primer, projektiranje gradbenih investicij se še vedno izvaja klasično, na papirju, pri čemer pisarniška opravila niso usklajena z operativnim delom na gradbiščih. Gradbena podjetja nimajo digitaliziranih dobavnih verig. Še bi lahko našteval. Podjetja v gradbeništvu v svoje procese digitalizacijo uvajajo zelo počasi in ne razmišljajo, ali govorijo o digitalni preobrazbi.

V Sloveniji in tudi drugje v Evropski uniji velja, da je okoli 60 % projektov javnih. Kaj s tem izgublja širša družba oziroma država in lokalne skupnosti?

Seveda s takšnim pristopom in rezultati izgubljamo vsi in s temi izgubami se sooča vsa družba. Zato se vprašanje, kako rešiti te stvari, postavlja kar samo. Pozdravljam procese digitalizacije države, pri čemer opažam, da je Slovenija na tem področju naredila precej. Upam in pričakujem, da se bodo prenesli tudi na gradbeno in z njo povezane panoge. S prenosom mislim na to, da bo država digitalizirala celoten sistem javnih naročil in zahtevala, da se bodo vsi, ki se na razpise prijavljajo, prilagodili njenim digitaliziranim postopkom. S tem bi zelo pospešili uvajanje digitalnih tehnologij v gradbena podjetja, ki bi te tehnologije uporabljala tudi v zasebnih projektih. To bo precej izboljšalo procese javnega naročanja in vodenja celotnih projektov v gradbeni industriji. Novi digitalni pristopi bodo izboljšali upravljanje, nadzor in povečali delež projektov, ki bodo izvedeni pravočasno in v predvidenih finančnih okvirih.

Kako je z digitalizacijo oziroma informatizacijo mogoče zmanjšati te pomanjkljivosti v gradbenih procesih?

Najprej je treba digitalizirati resnično vse faze projektiranja in gradnje. To ni tako preprosto, vendar lahko s tem močno izboljšamo produktivnost in nadzor nad projektom. 5D BIM (Building Information Modeling – informacijsko modeliranje objektov, op. a.) je zelo obetavna platforma za dosego tega. Obenem je treba nujno uvesti digitalno sodelovanje in komunikacijo med vsemi udeleženci v gradbenem projektu. Naslednji korak se navezuje na zagotavljanje višje stopnje varnosti, varovanja okolja, trajnosti, energetske varčnosti in vsa druga področja, ki temeljijo na digitalnih tehnologijah. Te nove pristope pa morajo spremljati nove strategije in poslovni modeli, ki jih je treba prilagoditi digitalnim rešitvam. Danes smo še daleč od teh napovedi, vendar je v Evropi kar nekaj primerov, po katerih bi se lahko zgledovali.

Kako se morajo novim tehnologijam in informacijskim rešitvam prilagajati poslovni procesi pri teh projektih?

Podatki so v digitalni ekonomiji postali eden najpomembnejših virov. Poslovni procesi in odločitve so vse bolj odvisni od zbranih podatkov in njihove pametne obdelave. Zelo pogosto se vse skupaj dogaja v realnem času. Veliko delovnih procesov se avtomatizira in izboljšuje prav na podlagi zbranih podatkov. To se zelo pogosto dogaja predvsem v drugih industrijskih panogah.

Kako se s tem spreminja sestava vodenja in delovanja gradbenih podjetij?

Vsi ti zbrani podatki in njihova obdelava se usmerjajo na naročnike oziroma kupce. Zato se morajo gospodarske družbe in njihova vodstva prilagoditi novim tržnim pravilom. Zato so potrebni nova znanja in izkušnje. V realnosti se bodo današnja znanja in izkušnje razširili in vpeljali v digitalno ekonomijo. Tisti zaposleni ali vodstveni delavci, ki se bodo upirali novim načinom poslovanja, bodo imeli v prihodnje veliko težav. Najboljši voditelji bodo tisti, ki vodijo posle že danes in razumejo, kaj se dogaja, ter bodo sprejeli spremembe.

Kje so slovenska podjetja v primerjavi s podjetji na razvitih trgih?

Lahko povem, da slovenska administracija in podjetja zelo hitro uvajajo nove digitalne procese. Vendar se jih še kar nekaj otepa sprememb, tako da ne morejo izkoristiti prednosti, ki jih v posel prinašajo digitalne tehnologije.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbena oprema Prodaja evropske opreme je na »poti rasti«

V svojem letnem ekonomskem poročilu za leto 2019, je CECE izjavil, da je bilo leto 2018 najmočnejše leto za evropsko gradbeništvo od...

Mineral SI
Novice
Novice Projekti Na Finskem se bo gradil najdaljši podvodni predor na svetu

Kitajski investitor, Touchstone Capital Partners, je ponudilo 15 milijard eurov za sofinanciranje najdaljšega podmorskega železniškega...

Mineral SI
Novice
Novice CATERPILLAR ROADSHOW Caterpillar Roadshow in prvenstvo strojnikov 2019

Podjetje Teknoxgroup Slovenija d.o.o., uradni zastopnik za Caterpillar gradbeno mehanizacijo in energetske sisteme v Sloveniji, je med 1....

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Gorenjske hribe zavzeli Hidromekovi stroji

Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o je na Gorenjsko dostavilo že sedmi Hidromekov stroj, ki je tokrat bager goseničar HMK140LC - zmogljivost,...

Mineral SI
Novice
Novice Volvo CE Volvo CE prevzel podjetje CeDe

Volvo Construction Equipment (Volvo CE) se je določil za nakup podjetja CeDe Group, ki prilagaja stroje za posebne namene.

Mineral SI
Novice
Novice Yanmar Yanmar VIO 57 6A

Yanmar VIO 57 6A je najbolj prodajan stroj v prodajnem programu slovenskega zastopnika Smaster d.o.o.

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Nov Hidromek HMK 220NLC H4

Na slovensko tržišče že prihaja nova serija bagrov znamke Hidromek.

Mineral SI
Novice
Novice BAUMA Skupina Construction 4.0

Na letošnji Baumi je potekalo prvo srečanje nove delovne skupine z naslovom Stroji v gradbeništvu 4.0, v okviru Združenja strojne...