Pripravljenost Slovenije na trajnostno samooskrbo z naravnim virom
Pripravljenost Slovenije na trajnostno samooskrbo z naravnim virom
  06.03.2019  |  10:31
Čas branja: 5 min
Društvo tehničnih vodij površinsko odkopavanje (DTV PO) je v sodelovanju z različnimi strokovnimi deležniki, organiziralo v novembru 2018, strokovni forum na temo trajnostnega načrtovanja upravljanja z naravnim virom in samooskrbe Slovenije z mineralnimi surovinami. Cilj foruma je bil v seznanitvi vseh gospodarskih pravnih oseb v panogi ter predstavnikov državnih organov ter lokalnih skupnosti, z realnostjo in kompleksnostjo samooskrbe z mineralnimi surovinami vseh deležnikov ter procesa podaljševanja koncesij.

Tekst: IO DTV PO, Foto: DTV PO

Forum je bil organiziran v dveh sklopih. Prvi sklop je obsegal področja geodetskih podatkov v pridobivalnih prostorih in vrisa le tega v rudarski kataster. Znano je, da Geodetska uprava vodi bazo podatkov in znotraj katere je tudi pregledovalnik zemljiškega katastra. Za vsako parcelo je tako zavedeno kje se nahaja, kakšno obliko in površino ima, vendar v povezavi s prikazom pridobivalnega prostora nastanejo velikokrat težave. Rezultat predstavljene teme je, da so geodetski podatki ključnega pomena pri vseh prostorskih obdelavah. Pri izdelavi Elaborata pridobivalnega prostora je zelo pomembno s kakšnimi vhodnimi podatki razpolagamo, predvsem pa da imamo na razpolago celotno dokumentacijo. Najprimerneje je, da se pridobi čim več digitalnih grafičnih osnov, predvsem grafičnih prilog, izdanih s strani Upravnih enot in grafične priloge iz rudarskih projektov, ki se računalniško lahko obdelujejo.

Pred oddajo grafičnih prilog, kjer je prikazan pridobivalni prostor, se je smiselno  posvetovati s strokovno službo pristojnega ministrstva, katera lahko opravi kontrolo nad vsemi obdelanimi podatki. Se pa tudi zgodi, da izdelovalec elaborata nima vseh potrebnih dokumentov za kvalitetno izdelavo, v takem primeru nastopijo popravki, ki se jih v fazi kontrole smiselno rešuje.

Kljub temu se dogaja, kot sta že avtorja v članku »Podaljševanje rudarskih koncesij«, v zadnji reviji Minerala (Pličanič in Pogačnik, Mineral 3/2018) izpostavila, da je vpis velikosti pridobivalnih prostorov, oziroma zemljišč, ki sodijo v določen pridobivalni prostor, pogosto neskladen z velikostjo pridobivalnega prostora, ki je določen  z aktom, na podlagi katerega so imetniki rudarske pravice za izkoriščanje to pravico pridobili.

To v praksi pomeni, da kljub popolni dokumentaciji ne uspemo določiti pridobivalnega prostora, ker se v fazi popravkov zadeve iz neznanega razloga spreminjajo.

Vsekakor je najboljša, če ne edina rešitev, da se uredi stanje parcelnih mej na območju pridobivalnega prostora. Le na ta način bo vsak nosilec rudarske pravice točno vedel kje se prostor nahaja in problemi z evidentiranjem bodo preteklost. Pomembno je tudi vedeti kako geodetska podjetja zbirajo in obdelujejo terenske podatke. Ni vseeno katero geodetsko podjetje boste naročili v svojem obratu, predvsem pa naj cena storitve ne bo edino merilo.

Projekt RESEERVE

Predstavniki Javne rudarske službe so predstavili delovanje Rudarske knjige (uporaba podatkov) ter rezultate projekta RESEERVE, ki opredeljuje mineralne potenciale jugovzhodne Evrope. Evropa se je začela zavedati strateškega pomena samooskrbe z mineralnimi surovinami. EU popravlja svojo strategijo glede samooskrbe, podjetja pa hočejo imeti zanesljivo dobavo surovin, zato je Evropska komisija določila Zahodni Balkan kot eno najpomembnejših geografskih področij Evrope za zmanjšanje odvisnosti od uvoza mineralnih surovin. Na področju Zahodnega Balkana se nahaja informacijska slepa pega, glede obveščenosti oz. javno dostopnih podatkov o mineralnih surovinah. S to problematiko se ukvarja strateško pomemben in pionirski projekt RESEERVE. Njegova končna posledica bo priključitev držav Zahodnega Balkana v evropsko mrežo za obveščanje o mineralnih surovinah.

Zavod RS za varstvo narave

Predstavnici Zavoda RS za varstvo narave iz OE Nova Gorica sta predstavili pozitivne prakse na področju procesa pridobivanja mineralnih surovin in varstva narave. Zavod RS za varstvo narave je strokovna organizacija, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. Razdeljena je na sedem območnih enot, ki pokrivajo celotno Slovenijo (OE Nova Gorica pokriva območje od Bovca do Ilirske Bistrice, Hrpelje, Kozina), osrednja enota ima sedež v Ljubljani in koordinira delo območnih enot. Ključne naloge zavoda so priprava naravovarstvenih smernic in dajanje mnenj skladno z zakonom. Na teh področjih se v Zavodu srečajo tudi s področjem pridobivanja mineralnih surovin. Zavod deluje na podlagi različnih zakonov. Krovni zakon je Zakon o ohranjanju narave. Upoštevati pa morajo tudi številne druge uredbe, pravilnike, zakone in občinske odloke. Na podlagi predpisov so določena varovalna območja narave, in sicer naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna:

  • pri prostorskem načrtovanju je to lahko Odlok o nekem občinskem prostorskem načrtu, kjer so podane konkretno napisane usmeritve za vse pridobivalne prostore, ki so določeni v nekem načrtu
  • pri koncesijah je končni akt Uredba o rudarski pravici, ki prav tako vključuje smernice zavoda
  • pri posegih v prostor so pogoji Zavoda vključeni v razna dovoljenja (npr. gradbeno), v naravovarstveno soglasje ali okoljevarstveno soglasje.

Pridobivalni prostori so tudi naravni habitat

Tudi nekateri pridobivalni prostori so geološka naravna vrednota. Kamnolomi, peskokopi predstavljajo rano v prostoru, gledano z geološkega vidika pa so to učilnice v naravi. Kamnine so tu najbolj razgaljene in najbolj vidne z vsemi njihovimi lastnosti, kot so minerali, fosili, tektonski elementi, zato so pomemben element geološke dediščine. Kar nekaj je kamnolomov, ki imajo status naravne vrednote. Na območju OE Nova Gorica je 13 takšnih območij. Večinoma gre za kamnolome na Krasu - večinoma so to opuščeni kamnolomi, nekaj pa je tudi delujočih. Na območju Slovenije je takšnih območij cca 90. Večinoma gre za opuščene kamnolome, opuščene rudnike, vhode v rudnike, rove ipd.

Predavateljici sta predstavili tudi postopek prepoznave geološkega pojava do klasifikacije le tega v geološko naravno vrednoto. Proces vrednotenja izvaja strokovna služba Zavoda RS za varstvo narave  na podlagi internih strokovnih elaboratov. Kriterij vrednotenja so izjemnost nekega pojava, tipičnost, redkost, ohranjenost, kompleksna povezanost, znanstveno-raziskovalna pomembnost ali pričevalna pomembnost. Na osnovi teh kriterijev se določi območja geoloških naravnih vrednot, ki jih je v Sloveniji 579. Strokovni predlog, ki ga pripravi služba Zavoda RS za varstvo narave, predajo MOP, ki pripravi predlog Pravilnika o določitvi naravnih vrednot.

Sledi usklajevanje tega Pravilnika s strokovno javnostjo in resorji, seznanitev lokalnih skupnosti, ki ga po zaključenih usklajevalnih postopkih minister MOP sprejme in potrdi v obliki Pravilnika o določitvi naravnih vrednot.

Ta dokument se spreminja in dopolnjuje. Služba Zavoda RS za varstvo narave redno izvaja spreminjanje stanja in evidentiranja tudi novih vrednih delov narave. Na osnovi tega se dodajajo tudi nove naravne vrednote, spremenijo pa se lahko tudi območja obstoječih naravnih vrednot.

Za naravne vrednote veljajo določene usmeritve, določena pravila ravnanja - z njimi ravna tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. V Pravilniku so določene tudi natančnejše varstvene usmeritve za vsako zvrst oz. pojave in tudi za geološke naravne vrednote. Za geološke naravne vrednote, vezane na območje pridobivanja mineralnih surovin:

  • je pomembno, da se ohranjajo lastnosti neke naravne vrednote,
  • je omogočen tudi občasen naravovarstveni nadzor,
  • v primeru, ko se zaradi neodložljivega posega predvideva poškodovanje ali uničenje naravne vrednote in ni mogoče zagotoviti njenega in-situ varstva, se ustrezno dokumentira in/ali izvede ukrepe ex-situ varstva (tj. vrednoto se fizično prenese drugam).

Primeri dobrega sodelovanja s koncesionarjem, ki so jih obravnavali na območju OE Nova Gorica:

  • kamnolom Kopriva (občina Sežana).
  • kamnolom Anhovo (občina Kanal ob Soči).

Status geološke naravne vrednote ne pomeni prepovedi izkoriščanja mineralne surovine na območju. Potrebno pa se je uskladiti glede same naravne vrednote in njenega varstva. V primeru najdbe  mineralov ali fosilov je potrebno zaustaviti dela in o najdbi obvestiti Zavod, ki poda usmeritve o nadaljnjem ravnanju v 7 dneh.

Predstavljen je bil tudi primer pridobivalnega prostora kot življenjskega prostora varovanih vrst živali in rastlin. Te vrste so varovane z evropskim omrežjem Nature 2000. Območja Nature 2000 so ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju EU pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (življenjskih okolij), ohranjanje katerih je v interesu Evropske skupnosti. Območja Nature 2000 pokrivajo 37 % območja Slovenije, ki so razglašena tako po ptičji, kot tudi po habitatni direktivi. Možni negativni vplivi pridobivanja mineralnih surovin na varovane vrste in habitatne tipe (primeri OE Nova gorica):

  • zmanjšanje ali uničenje habitata, hrup (ptice, velike zveri),
  • osvetljevanje (nočno aktivne ptice, metulji, netopirji, velike zveri...), uničenje gnezdišč (ptice),
  • neustrezna infrastruktura - elektrovodi (ptice, ujede),
  • prekinjanje koridorjev (velike zveri)...

Štirje primeri, kjer so kamnolomi habitat neke živali ali rastline:

  • kamnolom Lipica je gnezdišče velike uharice,
  • glinokop Renče  je edino gnezdišče sive gosi in območje z najvišjo gostoto čapljice,
  • kamnolom Laže se nahaja blizu selitvenega koridorja za velike zveri,
  • kamnolom Laharna ohranja rastišče kranjskega jegliča, ki je slovenski endemit, le ta raste samo v vlažnih soteskah, v dolinah Idrijce in Ljubljanice.

Drugi sklop predavanja se je odprl s problematiko množičnega vrednotenja nepremičnin in predvidene dodatne obdavčitve nahajališč mineralnih ter predstavitve strokovnih smernic za množično vrednotenje nepremičnin za nahajališča mineralnih surovin. Predavatelja sta bila mag. Tomaž Černe iz Inženirske zbornice Slovenije ter Franci Gerbec Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI.

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Vozila
Vozila MAN / BAUMA MAN bo na Baumi 2019 predstavil številne novosti

MAN bo izkoristil sejem Bauma 2019 za predstavitev vozil, motorjev in sistemov za pomoč vozniku, ki so združeni v poseben sklop za...

Mineral SI
Vozila
Vozila Scania / Izredni tovor Petosna Scania S730

Nizozemsko podjetje Te Kloeze-Bruyl je v svoj vozni park tovornjakov za izredne prevoze vključilo Scanio S730 v konfiguraciji 10×4*6.

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Največji dostavljen bager Hidromek v 2018

Največji dostavljen bager v Sloveniji podjetja Dehkatrade Cetin d.o.o. v letu 2018 je Hidromekov bager goseničar HMK 370 LC HD.

Mineral SI
Novice
Novice Yanmar / ViO82 Nov Yanmar bager za urbano okolje

Yanmar Construction Equipment Europe je predstavil svoj novi midi bager ViO82, ki naj bi bil posebej primeren za gradbena dela v urbanih...

Mineral SI
Vozila
Vozila Scania / Bauma Učinkovitost je v prvem planu

Za leto 2019 je Scania pripravila dodatne izboljšave svojih motorjev DC 09 in DC 13, slednje pa temeljijo na manjšem trenju pogonskih...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbeni žerjavi Potain Ferokov žerjavi in Manitowoc Crane Group z novostmi na sejmu Bauma 2019, München

Razmere v gradbenem sektorju, ki je že drugo leto v močnem porastu tako v Sloveniji kot na drugih bližnjih trgih, vplivajo tudi na...

Mineral SI
Novice
Novice CASE / Bauma Kombinirano Case krmiljenje za grederje

Case bo na Baumi 2019 predstavil svojo inovativno kombinacijo krmiljenja za grederje. Krmiljenje združuje industrijsko standardne kontrole...

Mineral SI
Novice
Novice Liebherr / Bauma "Together. Now & Tomorrow."

V prevodu »Skupaj. Sedaj & Jutri.« je skupni slogan družbe Liebherr, pod katerim se bo predstavila na sejmu Bauma 2019.