BIM se končno seli na velika gradbišča
BIM se končno seli na velika gradbišča
  07.12.2018  |  13:15
Čas branja: 4 min
Stolp Vinarium v Lendavi, zgrajen leta 2015, je bil prvi javni projekt, ki so ga projektirali z BIM; danes čaka na gradnjo druga cev predora Karavanke, približuje se tudi gradnja 500 najemnih stanovanj republiškega stanovanjskega sklada.

Autor: Vasilij Krivec, Finance

Slovensko projektiranje v BIM (Building Informatisation Modeling ali Informacijsko modeliranje objektov) se od poskusov v projektantskih birojih končno seli na velika gradbišča, kjer bodo lahko razvijalci dobili prepotrebne informacije o tem, katere stvari so dobro zastavljene, kaj je treba spremeniti in kaj opustiti. To je glavno sporočilo siBIM konference, ki je 22.11.2018 potekala na Brdu pri Kranju.

Prvega stavka ne gre jemati povsem dobesedno, saj je v Sloveniji kar nekaj projektov že zgrajenih po protokolu BIM. Vendar se bosta v kratkem začela izvajati dva, ki po obsegu precej presegata dosedanje. Sploh gradnja druge cevi predora Karavanke, ki ga je ljubljansko projektantsko podjetje Elea iC sprojektiralo v BIM. Drugi projekt je gradnja okoli 500 stanovanj, ki jih bo republiški stanovanjski sklad gradil na Brdu v Ljubljani. Oba projekta so predstavili tudi na omenjeni konferenci, pri čemer so akterji opozorili na nekatere pomisleke.

Vsako projektiranje je zgodba zase

Marko Žibret, vodja timov Predori in geotehnika ter Geologija in hidrotehnika v podjetju Elea iC, je poudaril, da dokumenti BIM vsebujejo izjemno veliko podatkov in medsebojnih interakcij. V prak­si je mogoče zajeti vsak posamezen detajl, se pa po njegovem mnenju postavlja vprašanje, do katerih podrobnosti naj projektantski tim sploh gre. Dosedanja praksa projektiranja v BIM je namreč pokazala, da preveč podrobni načrti zahtevajo izjemno veliko dela in časa, zato je treba pred projektiranjem odgovoriti na določena vprašanja in opredeliti raven upravljanja podatkov. Na eni strani imamo kadrovske zmogljivosti in omejitve, na drugi pa je za procesiranje potrebna zelo zmogljiva računalniška oprema. »Projekti so zelo različni, zato se mora projektiranje prilagoditi vsakemu izmed njih, najbolj pa zahtevam oziroma potrebam naročnikov,« je dejal Marko Žibret.

Do teh ugotovitev so v podjetju Elea iC prišli tudi po končanem projektiranju druge cevi predora Karavanke, kjer so med drugim izdelali geološko karto, na podlagi katere so lahko dobili izvajalci za prijavo na javni razpis zelo natančen vpogled v gradbena dela, ki bodo potrebna na slovenski strani. Opredelitev geologije je zelo dobrodošla oziroma pri gradnji predora nujna, vendar je celoten projekt zelo podroben, tako podroben, da je veliko vprašanje, ali ga bo izvajalec sploh lahko izkoristil. Zato bo ta projekt lahko zelo dobra izkušnja.

Stanovanjski sklad začel pri repu

Precej logičen pristop so zastavili v Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Z Resolucijo o stanovanjskem programu Republike Slovenije bo sklad gradil izključno najemna stanovanja, zato bo upravljanje njegovega stanovanjskega fonda bolj pomembno kot vodenje gradbenih projektov. Znano je, da stroški delovanja stavbe pomenijo več kot 80 odstotkov vseh stroškov v njeni življenjski dobi. Zato so se v republiškem stanovanjskem skladu odločili, da se zgodbe BIM lotijo od zadaj, in sicer pri 6D, ki zajema informacije, ključne za predvidljivo in ekonomično upravljanje objektov. Za štiri stanovanjske objekte na Brdu v Ljubljani, v katerih je nekaj več kot sto najemnih stanovanj, so izdelali model 6D BIM in v njem določili vse parametre, ki vplivajo na vzdrževanje stavbe.

Prav tako bodo v BIM projektirali novo naselje na Brdu. Borut Hafner iz republiškega stanovanjskega sklada je poudaril, da sta vzpostavitev projektiranja v BIM in izvedba del zelo zahtevna in polna negotovosti ter odprtih vprašanj. Takšen pristop zviša ceno projektiranja, a na drugi strani zagotovi nižje stroške pri gradnji. Vendar danes še ni mogoče predvideti vseh neznank, tako da bodo lahko šele po koncu projekta povzeli koristne informacije, na podlagi katerih bodo pripravili strategijo za naprej.

Nič več le zanesenjaki

Da so prvi in najbolj negotovi koraki že storjeni, je bilo razbrati tudi iz uvodnega nagovora predsednika siBIM dr. Andreja Tibauta. Tako v Sloveniji pri BIM­projektiranju ne govorimo več o nekaj posameznikih, ki v ta razvoj vlagajo svojo energijo in veliko prostega časa. Priča smo sistemskim pristopom, kar dokazuje čedalje več kompleksnih projektov, širi se članstvo v združenju siBIM, njihovih dogodkov, med drugim tudi siBIM konference, pa se udeležuje čedalje širši spekter strokovnjakov.

Med udeleženci so bili letos na Brdu tudi predstavniki države. Ta se je zavezala, da bo sprejela akcijski načrt vpeljave BIM v javne gradbene projekte. Po njem naj bi leta 2023 morali vsi javni razpisi za gradnjo javnih objektov vsebovati obveznost projektiranja v BIM. Dokument je po besedah predstavnikov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo povsem nared in čaka, da ga vlada končno sprejme. Direktor podjetja Lineal Samo Peter Medved pričakuje, da ga bo sprejela še letos, vendar različna ministrstva pričakujejo nadgradnje, ki se ne skladajo s prvotnim namenom akcijskega načrta. »Od leta 2015, ko smo začeli pripravljati akcijski načrt, do danes smo zelo hitro tekli, zdaj smo malo upehani, vendar bomo začeto tudi končali,« opisuje stanje pri razvoju BIM v Sloveniji Samo Peter Medved, ki si želi nekaj več sredstev od dveh milijonov, kolikor jih bo država namenila za izobraževanje, promocijo in druge aktivnosti, potrebne za uspešno vpeljavo.

Čim prej potrebujemo standardizirane popise del

Pri tem pa ostaja odprto zelo žgoče vprašanje. Če ponazorimo, informacijska platforma BIM povezuje vse elemente pri projektiranju in gradnji in jo lahko opišemo kot streho na stavbi. Optimalno deluje le v urejenih okoljih, pri čemer v Sloveniji nimamo postavljenih temeljev. Gre za standardizirane popise del, ki smo jih nazadnje sprejeli sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za osnovne podatke, na katerih temelji dobra informatizacijama podpora. V praksi se lahko še tako dobro zastavljen projekt zelo zaplete, če deležniki pri tem projektu vnašajo različne vhodne podatke.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Intervju Nikdar se ne sme izbrati ponudnik z dampinško ceno

Z Andreasom Frommom, direktorjem Asfinaga, smo se pogovarjali na 2. gradbeni konferenci »Biznis & trendi v gradbeništvu«, ki je potekala...

Mineral SI
Novice
Novice Wirtgen Group Nove Wirtgen freze za rezkanje asfalta

Wirtgen je na Baumi 2019 predstavil linijo inteligentnih frez v svoji F seriji, katerih cilj je pomagati operaterjem, da ohranijo optimalno...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Reportaža Bauma 2019 = Bauma presežkov

Baumi 2019 je uspelo na eno prizorišče pripeljati vse segmente gradbene panoge, vodilne proizvajalce in vse ključne novosti ter trende v...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Kolektor Gradbeništvo V leto 2019 z novimi gradbenimi projekti

V največjem slovenskem gradbenem podjetju Kolektor Gradbeništvo je danes zaposlenih več kot 800 zaposlenih, ki smo specializirani za...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbeni trg Pri gradbincih primanjkuje izobraženega in izkušenega kadra

Slovenska gradbena podjetja bodo zaposlovala manj kot lani; kljub pesimističnim napovedim o ohlajanju gospodarstva jim naročila ne...

Mineral SI
Vozila
Vozila MAN / BAUMA MAN bo na Baumi 2019 predstavil številne novosti

MAN bo izkoristil sejem Bauma 2019 za predstavitev vozil, motorjev in sistemov za pomoč vozniku, ki so združeni v poseben sklop za...

Mineral SI
Vozila
Vozila Scania / Izredni tovor Petosna Scania S730

Nizozemsko podjetje Te Kloeze-Bruyl je v svoj vozni park tovornjakov za izredne prevoze vključilo Scanio S730 v konfiguraciji 10×4*6.

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Največji dostavljen bager Hidromek v 2018

Največji dostavljen bager v Sloveniji podjetja Dehkatrade Cetin d.o.o. v letu 2018 je Hidromekov bager goseničar HMK 370 LC HD.