Naravno hidravlično apno - trajnostno mineralno vezivo s tradicijo
Naravno hidravlično apno - trajnostno mineralno vezivo s tradicijo
  09.11.2018  |  08:23
Čas branja: 12 min
NARAVNO HIDRAVLIČNO APNO (ANG. NATURAL HYDRAULIC LIME – NHL) JE MORDA ENO MANJ POZNANIH MINERALNIH VEZIV, VENDAR NJEGOVA UPORABA V ZADNJEM ČASU PRIHAJA VSE BOLJ V OSPREDJE TAKO PRI GRADNJI NOVIH OBJEKTOV KOT PRI OBNOVI ŽE OBSTOJEČIH. NARAVNO HIDRAVLIČNO APNO JE NA VOLJO V PRAŠKASTI OBLIKI KOT VEZIVO, Z NJIM PA SO PRIPRAVLJENI TUDI ŠTEVILNI DRUGI GRADBENI PROIZVODI, KOT SO MALTE, OMETI, ESTRIHI IN INJEKCIJSKE MASE. UPORABLJA SE TUDI PRI STENSKEM SLIKARSTVU, ŠTUKATERSTU IN PLESKARSTVU.

TEKST: Sabina Kramar, Zavod za gradbeništvo Slovenije

Apno je eden najstarejših poznanih gradbenih materialov in ima v gradbeništvu zelo dolgo tradicijo. Kot mineralno vezivo so ga široko uporabljali vse do iznajdbe cementa konec 19. stol., ko je njegova uporaba drastično upadla, od tedaj dalje pa je bila večinoma omejena le na izboljšanje obdelavnosti cementnih malt. Apno sedaj spet dobiva veljavo in lahko bi celo rekli, da v zadnjih 20 letih v Evropi kot tradicionalen ekološki material doživlja preporod. Ločimo različna apna. Mednje poleg vsem nam dobro poznanega zračnega kalcijevega ali dolomitnega apna sodijo tudi apna s hidravličnimi lastnostmi, ki pa združujejo prednosti klasičnega zračnega apna in cementa, torej vezanje s CO2 iz zraka in strjevanje ob stiku z vodo. Naravno hidravlično apno od zračnega, bodisi kalcijevega ali dolomitnega, loči prav njegova sposobnost, da v stiku z vodo potekajo reakcije hidratacije. Pri zračnem apnu torej voda ne vstopa v reakcije vezanja in strjevanja, temveč apno v stiku s CO2 iz zraka karbonatizira. Po drugi strani pa pri hidravličnem apnu v stiku z vodo potečejo reakcije hidratacije. Termin hidravlični opisuje lastnost materiala, ki veže in se strjuje ob prisotnosti vode, najbolj razširjeno takšno mineralno vezivo pa je običajen portlandski cement (ang. ordinary Portland cement - OPC ). Ko zračnemu apnu dodamo vodo, bo ostalo apneno testo, hidravlično apno pa se bo strdilo.

Zgodovina

Kdaj je človek izumil apno, ni znano. Prva dokumentirana uporaba apna kot gradbenega proizvoda sega vse do 7500 let pr. n. št., ko so ga ljudstva v današnji Jordaniji uporabljala za omete v svojih domovih. Apno so nato v velikem obsegu uporabljali stari Egipčani, Grki in drugi in marsikatero njihovo delo se je ohranilo celo vse do današnjih dni. Med pomembnejšimi zgradbami lahko omenimo egipčanske piramide, pri katerih so apno uporabili za ometavanje, in Kitajski zid iz 3. stol. pr. n. št., pri katerem so apno uporabili za stabiliziranje tal in v malti za zidanje [1, 2]. K razvoju apna so veliko prispevali stari Rimljani. Iznašli so malte s hidravličnimi lastnostmi, ki so poleg apna vsebovale tudi pucolanski dodatek - drobljeno keramiko ali vulkanski pepel. Takšen material so uporabljali predvsem za gradnjo zgradb in predelov objektov, kot so cisterne, terme, ribniki ali akvadukti, pri katerih prisotnost vode pri zračnem apnenem vezivu ne bi dopuščala poteka procesa karbonatizacije. Tako imenovani pucolani so namreč materiali, ki sami po sebi ne reagirajo z vodo, vendar pa ob prisotnosti kalcijevega hidroksida (Ca(OH)2) poteče pucolanska reakcija, pri čemer nastajajo hidratacijski produkti, podobno kot pri hidrataciji cementa.  Ključen trenutek je sledil v 18. stol., ko so odkrili, da z žganjem apnenca, ki vsebuje določen delež gline, pridobijo hidravlični material oz. material s hidravličnimi lastnostmi, to pa je vodilo do razvoja portlandskega cementa in modernega betona. Tako je leta 1756 angleški gradbenik James Smeaton, znan tudi kot oče gradbeništva, razvil najverjetneje prvo hidravlično vezivo s kalciniranjem apnenca, ki je vseboval glino. Za doseganje večje trdnosti je dodal še italijansko pucolansko zemljo. S tako malto so nato zgradili svetilnik Eddystone blizu angleškega pristanišča Plymouth, sicer enega najbolj znanih svetilnikov na svetu in prvega, ki so ga zgradili na odprtem morju. Leta 1796 je Britanec James Parker patentiral proizvod, imenovan rimski cement ali naravni cement. Naravni cement pridobivajo z žganjem glinenih laporovcev ali mešanice apnenca in gline. Ta surovinska moka ima v primerjavi s hidravličnim apnom večjo vsebnost gline in posledično več hidravličnih faz, kar omogoča tudi pridobitev večjih tlačnih trdnosti. Naravni cement običajno vsebuje tudi večje količine aluminija. Leta 1824 je angleški proizvajalec cementa Joseph Aspdin patentiral portlandski cement, ki so ga pridobili z žganjem mešanice apnenca, gline in drugih mineralov v točno določenih razmerjih ter nato drobljenjem v fin prah.

Pridobivanje naravnega hidravličnega apna

NHL pridobivajo z žganjem z glino bogatega apnenca pri temperaturah v območju od 1000 do 1250 °C. Te temperature so višje kot pri proizvodnji zračnega apna, pri katerem ponavadi dosegajo okoli 1000 °C, ter znatno nižje od temperatur pri proizvodnji OPC, pri katerem so običajno okrog 1400 °C. Apnenec večinoma vsebuje od 6,5 do 20 % gline. V peči kalcij reagira s kremenico (SiO2) in glinico (Al2O3), kar vodi do nastanka kalcijevih silikatov in aluminatov. Silikati omogočajo, da apno v procesih hidratacije veže in se strdi. Nezreagirani kalcijev oksid pa je gašen v kalcijev hidroksid, ki veže v procesu karbonatizacije. Opisani krog naravnega hidravličnega apna je prikazan na sliki 1. To vezivo je sestavljeno predvsem iz kalcijevega hidroksida, sledijo kalcijevi silikati in kalcijevi aluminati. Glavna hidravlična faza pri NHL je dikalcijev silikat belit (C2S), v manjših količinah je lahko prisoten tudi gehlenit (C2AS), predvsem če je bil NHL žgan pri T

Klasifikacija

NHL je predmet standarda SIST EN 459-1: Gradbeno apno - 1. del: Definicije, zahteve in merila skladnosti [4] iz leta 2010 (standard iz leta 2015 še ni v veljavi). Ta standard loči tri vrste apna s hidravličnimi lastnostmi, in sicer naravna hidravlična apna - (NHL), formulirana apna (ang. formulated lime - FL) in hidravlična apna (ang. hydraulic lime - HL).

• Naravna hidravlična apna (NHL) so definirana kot apna s hidravličnimi lastnostmi, proizvedena z žganjem apnencev, ki vsebujejo večji ali manjši delež gline ali kremena, in njihovim kontroliranim gašenjem v praškasto obliko ter s poznejšim mletjem ali brez mletja. Dodajanje materialov, ki bi prispevali k hidravličnosti veziva, v tem primeru ni dovoljeno. Hidravlične lastnosti so izključno posledica določene kemijske sestave naravnih vhodnih surovin. Do količine 0,1 % so dovoljeni le dodatki za mletje.

• Formulirana apna (FL) so apna s hidravličnimi lastnostmi, ki jih sestavlja zračno apno in/ali naravno hidravlično apno in vsebujejo dodane ustrezne hidravlične in/ ali pucolanske materiale v količini do največ 20 mas. %. Ti materiali so bodisi cementi, ki so v skladu s standardom SIST EN 1971 vrste CEM I, CEM II in CEM III in jih poleg portlandskocementnega klinkerja sestavljajo še naravni pucolan, naravni kalcinirani pucolan, apnenec ali granulirana plavžna žlindra, lahko pa le omenjeni mineralni dodatki. Poleg tega sta v manjših količinah lahko dodana še kalcijev sulfat in mikrosilika. Proizvajalec je dolžan navesti, če je dodan cement ali dodatek v vsebnosti več kot 5 % ali če dodatki skupaj presegajo 10 %. 

• Hidravlična apna (HL) so veziva, ki so sestavljena iz apna in proizvedena z mešanjem ustreznih materialov. Ti materiali so lahko cement, plavžna žlindra, elektrofiltrski pepel, kalcitna moka ali drugi primerni materiali. Proizvajalec v tem primeru ni dolžan razkriti natančnejše sestave proizvoda.

Vsa apna s hidravličnimi lastnostmi imajo lastnost vezanja in strjevanja pod vodo, ogljikov dioksid iz zraka pa prispeva k procesu strjevanja pri karbonatizaciji. Kot omenjeno, je mešanje apna s pucolani znano že iz antike. Takrat je rimski pisec, arhitekt ter gradbeni in vojaški inženir Vitruvij (Marcus Vitruvius Pollio), ki je živel v 1. stol. pr. n. št., temu posvetil poglavje v svojem delu O arhitekturi ( De architectura ) [5]; delo je sestavljeno iz desetih knjig in je veljalo za vodilo pri arhitekturi in gradnji vse do 19. stol. Vitruvij je v 6. poglavju 2. knjige opozoril na posebno vrsto materiala, vendar ga posebej ni imenoval. Napisal je, da v naravi obstaja posebna vrsta peska z nenavadnimi lastnostmi (s katerim se da narediti domala čudežne reči). Najdemo ga v okolici mesta Baji, pa tudi na poljih naselij okrog Vezuva. Če ga zmešamo z apnom in kamnino, niso trdne samo stavbe, v katere ga vgradimo, ampak lahko izvedemo z njim celo pristaniške pomole, ker veže tudi v vodi.  Danes bi rekli, da ta dodatek - pucolan - naredi vezivo hidravlično. Naravna hidravlična apna označujemo glede na njihov trdnostni razred v NHL 2, NHL 3,5 in NHL 5, ki predstavlja minimalno vrednost tlačne trdnosti v N/mm2 po 28 dneh. Na sliki 2 sta prikazani dve vrsti NHL.

Glavne zahteve standarda

V standardu SIST EN 459-1 [4] so poleg definicij za različne vrste gradbenih apen in njihovo klasifikacijo navedene tudi zahteve za kemijske, fizikalne in druge lastnosti, ki so odvisne od vrste gradbenega apna.

• Kemijske zahteve Vse vrste apna lahko vsebujejo dodatke v majhnih količinah, da se izboljšajo) proizvodnja ali lastnosti gradbenega apna. Če je vsebnost dodatka pri NHL večja od 0,1 %, je treba deklarirati dejansko količino in vrsto dodatka (npr. dodatki za mletje). Če se opravijo preskusi skladno s postopki standarda SIST EN 459-2: Gradbeno apno 2. del: Metode preskušanja [6], je za naravna hidravlična apna in tudi za formulirana apna dovoljena vsebnost SO3 ≤ 2 %. Dovoljena vsebnost SO3 pri hidravličnih apnih je ≤ 3 %. Predpisane vsebnosti razpoložljivega apna, izraženega kot Ca(OH)2, so manjše v NHL višjih trdnostnih razredov, saj ta apna vsebujejo več hidravlične komponente (tabela 1).

• Zahteve glede standardne trdnosti in drugih fizikalnih lastnosti Standardne trdnosti vrst NHL morajo doseči vrednosti, podane v tabeli 2. Druge zahteve so podane v tabeli 3 in vključujejo velikost delcev, vsebnost proste vode, prostorninsko obstojnost, ugrez, vsebnost zraka ter čas začetka in čas konca vezanja.

• Dodatne zahteve Zahteve za druge lastnosti so lahko navedene v standardih, ki obravnavajo uporabo apen, ali pa jih postavi uporabnik. Te lastnosti so navedene v informativnem dodatku B standarda EN 459-1. Dodatne zahteve lahko vključujejo potrebo po vodi, zadrževanje vode, gostoto in belino. Npr. predpisane zahteve za gostoto so za NHL 2 od 0,4 do 0,7 kg/dm3, za NHL 3,5 v območju od 0,45 do 0,75 kg/dm3, NHL 5 pa mora imeti gostoto od 0,5 do 0,8 kg/m3.

• Zahteve glede obstojnosti V mnogih primerih uporabe ima izbira vrste gradbenega apna vpliv na obstojnost malte in drugih gradbenih proizvodov, npr. na njihovo zmrzlinsko ali kemijsko odpornost. Pri izbiri vrste NHL je za različne namene in stopnje izpostavljenosti treba upoštevati ustrezne standarde in/ali predpise za malto in druge gradbene proizvode, ki veljajo na mestu uporabe. Sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti (sistem AVCP) za NHL je 2+. Pri sistemu 2+ gre za certificiranje tovarniške kontrole proizvodnje, ki vključuje izdajo certifikata o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje in stalni nadzor.

Lastnosti in uporaba

Kot že omenjeno, se je s prihodom OPC v 19. stol. proizvodnja NHL možno zmanjšala. Hitrejše vezanje, večje tlačne trdnosti in neprepustnost portlandskega cementa so bile lastnosti, ki so omogočale hitrejšo in cenovno ugodnejšo gradnjo ter drznejše konstrukcije. V sodobno gradnjo so ta gradiva vnesla številne prednosti, vendar pa se ne povezujejo s tradicionalno gradnjo. Sčasoma so bile tudi prednosti NHL vse bolj prepoznane, predvsem zaradi specifičnih lastnosti, ki jih ima NHL, kar je sprožilo vnovičen porast njegove proizvodnje.

Razlogi za to so naslednji [7]:

• okoljski vidiki: NHL imamo za okolju prijazno hidravlično vezivo, saj se, predvsem v primerjavi z OPC, pridobi pri nižjih temperaturah žganja;

• tehnični vidiki: NHL dopušča "dihanje" zidanih elementov, saj omogoča paroprepustnost malte in s tem tudi zidovja: malte dosegajo trdnosti, ki so, čeprav so manjše v primerjavi s trdnostmi OPC, sprejemljive pri marsikaterih sodobnih gradbenih delih;

• strukturni vidiki: šibkejša narava malt, ki so pripravljene iz NHL, dopušča premoščanje manjših premikov brez nastanka razpok v sami malti; razpoke, ki kljub vsemu nastanejo, se bodo zaradi sposobnosti samoceljenja zatesnile, saj v razpokah naložen kalcijev hidroksid sčasoma karbonatizira;

• vidiki varovanja kulturne dediščine: zadnjih 10-15 let se pri konservatorsko-restavratorskih posegih vse bolj uporablja apno, bodisi zračno bodisi NHL, ki je v primerjavi z OPC bolj kompatibilno z izvornimi materiali, in to tako kemijsko kot mehansko.



V Franciji se proizvodnja NHL ni nikoli ustavila in neprekinjeno teče vse od 19. stol. [8]. Njegovo uporabnost vse bolj spoznavamo tudi v Sloveniji. Pri nas trenutno nimamo proizvajalca NHL, je pa nekaj dobaviteljev oz. predstavnikov tujih proizvajalcev. Primerjava nekaterih lastnost NHL z lastnostmi drugih mineralnih veziv je prikazana v tabeli 4. NHL so bila prepoznana kot apna z izjemnimi lastnostmi za pripravo malte. Tlačne trdnosti malt so odvisne od posameznih sestavin, predvsem od vrste NHL in tega, ali vsebujejo mineralni dodatek ali ne, od njihovega deleža, vodovezivnega razmerja, starosti ter tudi temperature in relativne vlažnosti, pri katerih malte ali drugi proizvodi zorijo [10]. Tako se npr. tlačna trdnost malte z razmerjem NHL : agregat = 1 : 1 poveča z 2 N/mm2 pri 28 dneh na 7 N/ mm2 po 1 letu, tlačna trdnost malte z razmerjem vezivo : agregat = 1 : 6 pa se bistveno ne poveča in tudi po 1 letu ostane pod 1 N/mm2. Po drugi strani pa večje vodovezivno razmerje, podobno kot pri drugih mineralnih vezivih, močno zmanjša tlačne trdnosti. Tlačna trdnost malte je odvisna tudi od temperature, pri kateri jo mešamo. Ponavadi NHL dosega tlačne trdnosti, ki so med vrednostmi tlačnih trdnosti, ki jih pri karbonatizaciji pridobijo apna (običajno so pod 2 N/mm2), in vrednostmi tlačnih trdnosti, ki jih s hidratacijo dobijo OPC (ponavadi 32,5 N/mm2). NHL nepretrgoma pridobivajo tlačno trdnost tudi po 28 dneh, ki so določeni v standardu. Na sliki 3 je prikazan razvoj tlačnih trdnosti za injekcijske mase z NHL ali ko je njegov delež nadomeščen z metakaolinom. Po 2,5 leta so vzorci iz NHL dosegali tlačno trdnost 8,1 N/ mm2, z dodatkom metakaolina pa tudi 15,5 N/ mm2 [11]. Običajno imajo gradbeni proizvodi z NHL tudi dokaj veliko poroznost, kar se izkaže kot ugodno v številnih primerih. Tako kot velika poroznost ometa ali malt z vezivom iz NHL dovoljuje vstop vode, dovoljuje tudi, da voda skozi površino hitro izstopi [3]. Velika poroznost takega gradiva prav tako omogoča, da topne soli poškodujejo malto (tudi fuge), ki je tako "žrtveni material", vendar se s tem prepreči razpadanje opeke ali kamnitih elementov. Bolj prepustne malte so tudi manj podvržene spremembam prostornine in nastanku razpok zaradi krčenja. NHL ima ponavadi sicer dokaj majhne skrčke zaradi sušenja. NHL tako ohrani številne prednosti poroznih in fleksibilnih klasičnih apnenih malt ali drugih proizvodov, npr. štuka. Po drugi strani pa hidravlične lastnosti zaznamujejo te malte z veliko zgodnjo trdnostjo, ki omogoča hitrejšo izvedbo gradnje. Te lastnosti omogočajo tudi dobro odpornost na zmrzovanje in povečano odpornost na obrabo, še posebej na zunanjih površinah. Malte iz NHL so načeloma dobro zmrzlinsko in sulfatno odporne. Vsa apnena veziva so sicer dovzetna za raztapljanje, predvsem zaradi portlandita (kalcijev hidroksid, Ca(OH2)) in kalcita (kalcijev karbonat, CaCO3).

Dolgoročno obnašanje malt je tako pogojeno predvsem s hidravličnostjo veziva, saj imajo manj hidravlična apna večji delež portlandita in manj hidravličnih komponent, tj. kalcijevih silikatov, bolj hidravlična apna pa imajo manj portlandita in več kalcijevih silikatov. Posledično so manj hidravlična apna bolj dovzetna za raztapljanje. Za dobre lastnosti malt iz NHL je pomembno predvsem primerno razmerje med vezivom in agregatom. Obdelavnost in dolgoročno obstojnost, predvsem odpornost na zmrzovanje, lahko izboljšamo z dodajanjem aerantov, vendar je ponavadi potrebna večja količina kot pri OPC [10]. V nekaterih primerih je priporočljiv dodatek pucolanov, in to za hitrejše vezanje in povečanje tlačnih trdnosti. Po izvedbi mora biti malta vlažna nekaj dni, kar je odvisno tudi od trenutnih okoljskih dejavnikov. Voda je bistvenega pomena tako za karbonatizacijo kot za hidratacijo, zato je pomembno, da preprečimo prehitro sušenje zaradi vetra ali sončne pripeke. Naravno hidravlično apno trdnostnih razredov NHL 2 in NHL 3,5 lahko v prvih 24 urah pravilno ponovno obdelamo. Ta čas je seveda krajši za bolj hidravlične malte, npr. za malte iz NHL 5. Vse te prednosti omogočajo uporabo NHL tudi na področju kulturne dediščine. Naravno hidravlično apno velja za eno najobetavnejših veziv pri konservatorsko-restavratorskih posegih, saj je kemijsko in mehansko kompatibilno z izvornimi materiali in je lahko odstranljivo. Obstojno je v vlažnih razmerah, njegova uporaba ne bo vzrok za nastanek topnih soli, ki prispevajo k nadaljnjemu propadanju objektov. V Laboratoriju za cemente, malte in keramiko ZAG tako že vrsto let sodelujemo z ZVKDS in tudi z drugimi ustanovami ter razvijamo različne proizvode na osnovi NHL za konservatorsko-restavratorske posege. Tako je bilo vezivo uspešno uporabljeno za lahkoagregatno malto pri izdelavi lahkega nosilca rimskega mozaika za njegovo muzejsko predstavitev (slika 4) [12]. Z mineralnimi dodatki so ga restavratorji-konservatorji uporabili pri novih nosilcih pri predstavitvi rimskih mozaikov iz Celja (slika 5a). Uporabljeno je bilo tudi za podloge v arheološkem najdišču Simonov zaliv (slika 5b). Preiskujemo tudi možnost uporabe v injekcijskih masah za injektiranje zidov [11] (slika 6), v zadnjem času pa tudi za zapolnjevanje praznin pri stenskih poslikavah [13].

Zaključek

Apna s hidravličnimi lastnostmi, čeprav v Sloveniji morda malo manj poznana, sodijo med tradicionalne gradbene materiale in so bila pred iznajdbo cementa primarna hidravlična veziva. Naravna hidravlična apna združujejo nekatere lastnosti cementnih (vezanje in strjevanje ob stiku z vodo, hitro začetno vezanje, pridobivanje večjih tlačnih trdnosti) in apnenih malt (vezanje in strjevanje na zraku, počasno končno vezanje, obnovljiva obdelavnost). Hidravlična apna vežejo zaradi kemijskega procesa hidratacije, ki vplivajo na trdnosti, dodatno pa pridobivajo večjo trdnost zaradi procesa karbonatizacije prostega kalcijevega hidroksida v apnu. Hidravlična apna tako lahko vežejo in se strjujejo brez prisotnosti zraka. Različne vrste NHL se razlikujejo po lastnostih, kot so čas vezanja in tlačne trdnosti. Za naravna hidravlična apna so značilni dobra obdelavnost, majhen skrček, dobra zmrzlinska in sulfatna obstojnost, obstojnost na kristalizacijo soli ter dobra tlačna in upogibna trdnost. NHL uporabljamo kot vezivo v maltah ali ometih in drugih gradbenih proizvodih, bodisi v novogradnjah ali pri ohranjanju oz. obnovi historičnih objektov.

Literatura

[1]  http://www.minervaconservation.com/articles/ abriefhistoryoflime.html. [2]  https://www.lhoist.com/lime-throughout-history. [3]  https://www.traditionalbuilding.com/opinions/ natural-hydraulic-limes-plaster-league. [4]  SIST EN 459-1: 2010. Gradbeno apno - 1. del: Definicije, zahteve in merila skladnosti. [5]  Vitruvius, M. P.: O arhitekturi (prevedel F. Košir), Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2009. [6]  SIST EN 459-2:2002. Gradbeno apno - 2. del: Metode preskušanja. [7]  Natural Hydraulic Limes, Mineral Planning Factsheets, British Geological Survey, 2005, 7 str. [8]  Labesse, O., Precis of use of the natural hydraulic lime, Nantes, 2005, 54 str. [9]  https://limes.us/about-saint-astier-nhl/what-is-natural-hydraulic-lime/. [10]  Allen, G., Allen, j., Elton, N., Farey, M., Holmes, S., Livesey, P., Radonjic, M., Hydraulic Lime Mortar for Stone, Bricks and Block Masonry, Donhead Publishiong LtD, 2003, 84 str. [11]  Vavričuk, A., Bokan-Bosiljkov, V., Kramar, S. The influence of metakaolin on the properties of natural hydraulic lime-based grouts for historic masonry repair. Construction & building materials, 2018, vol. 172, str. 706 - 716. [12]  Županek, B., Kikelj-Lesar, M., Žagar, K., Kramar, S. A new lightweight support for the restoration and presentation of a large Roman mosaic. Journal of cultural heritage , 2016, vol. 19, str. 477 - 485. [13]  Kramar, S., Mladenović, A., Kikelj-Lesar, M. Lahke injekcijske mase s hidravličnim apnom za konservatorsko-restavratorske posege na stenskih poslikavah. Konservator-restavrator: povzetki strokovnega srečanja, 2018, str. 131, 166.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Novice
Novice ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije Dan asfalterjev 2018

29. novembra 2018 je že tradicionalno potekal Dan asfalterjev v organizaciji Združenja asfalterjev Slovenije. Dogodek, že sedmi po...

Mineral SI
Novice
Novice ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije Skupni sestanek izvršilnega odbora EAPA in ZAS

Sestanek Izvršilnega odbora EAPA (European Asphalt Pavement Association) je bil po letu 2003 ponovno organiziran v Ljubljani. Potekal je...

Mineral SI
Vozila
Vozila MAN TGS Xlion Kralj gradbišč

S tremi gnanimi osmi, hidrostatičnim pogonom krmiljene osi in številnimi tehnološkimi rešitvami za uporabo izven urejenih cest je MAN...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo BIM projekti BIM se končno seli na velika gradbišča

Stolp Vinarium v Lendavi, zgrajen leta 2015, je bil prvi javni projekt, ki so ga projektirali z BIM; danes čaka na gradnjo druga cev...

Mineral SI
Novice
Novice Jungheinrich Jungheinrich osvojil nagrado German Design Award

Viličarji Jungheinrich so osvojili prestižno nagrado za oblikovanje German Design Award kar dokazuje njihovo izjemnost.

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Goodyear Prva serija tovornih pnevmatik s tehnologijo DuraShield

Pri izdelavi nove generacije tovornih pnevmatik OMNITRAC je Goodyear prvič uporabil patentirano tehnologijo DuraShield, ki zagotavlja...

Mineral SI
Novice
Novice Posebna izdaja Ne zamudite objave v WHO IS WHO v gradbeništvu Slovenije 2019

V pripravi je posebna izdaja revije Mineral, ki bo izšla v začetku januarja 2019 pod naslovom WHO IS WHO v gradbeništvu Slovenije 2019.

Mineral SI
Novice
Novice Izobraževanje Zagreb ADRIA Student’s Education Day

V Zagrebu (Hrvaška) je v petek, 9. 11. 2018, potekala enodnevna delavnica namenjena dodiplomskim in podiplomskim študentom s področij...