Geološka služba za Evropo (GeoERA)
Geološka služba za Evropo (GeoERA)
  28.09.2018  |  14:19
Čas branja: 7 min
Z obsežnim znanjem o naravnih virih, dobrim razumevanjem procesov, ki potekajo pod površjem, ter poznavanjem vseh posledic posegov v naravo, lahko zmanjšamo negativne vplive na okolje in posredno tudi na zdravje ljudi ter izboljšamo varno oskrbo s surovinami in dvignemo kakovost našega življenja.

TEKST: Jasna Šinigoj, Snježana Miletić, Špela Kumelj, Klemen Teran, Ana Burger, Duška Rokavec (Geološki zavod Slovenije)

VIR: GeoERA uradna spletna stran: http://geoera.eu/

Za delovanje sistema, ki ima za cilj širjenje znanja, moramo imeti na voljo usklajene in celovite informacije ter strokovno znanje o podpovršju, ki bo v podporo odgovornim pri sprejemanju političnih odločitev na področju trajnostne rabe in celovitega upravljanja virov, ki se nahajalo pod zemeljskim površjem.  V iskanju takih rešitev so združili moči številni evropski geološki zavodi, in sicer v 5-letnem programu ERA-NET CoFund v dejavnosti Oblikovanje skupnega raziskovalnega prostora evropskih geoloških zavodov za vzpostavljanje Geološke službe za Evropo (GeoERA). ERA-NET Co-Fund deluje v okviru Obzorja 2020 in je nova oblika ERA-NET shem za financiranje EU programov za raziskave, razvoj in inovacije, katere ključna dejavnost je izvedba skupnega mednarodnega razpisa med financerskimi organizacijami. Pri oblikovanju skupnega evropskega raziskovalnega prostora (ERA) z mednarodno koordinacijo nacionalnih raziskovalnih programov sodelujeta tudi slovenski ustanovi - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je izdala soglasje za sodelovanje Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) pri izvajanju GeoERA.

Novi GeoERA projekti

Glavni cilj GeoERA je prispevati k optimalni rabi in upravljanju s podpovršjem. Zato je bil konec leta 2017 objavljen skupni razpis za sofinanciranje transnacionalnih raziskovalnih projektov.  15 izbranih projektov, ki bodo trajali od julija 2018 do junija 2021, bo usmerjenih k 1) celovitemu in učinkovitemu upravljanju podpovršja in 2) odgovornemu in družbeno sprejemljivemu izkoriščanju rabi mineralnih surovin. Projekti so usmerjeni k uporabni geoznanosti in pokrivajo štiri tematska področja:

• GEOENERGIJA: Varna, čista in učinkovita energija je v ospredju tretjega družbenega izziva programa Obzorje 2020. Evropa stremi k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni energiji, zato je ob naraščajočem povpraševanju po energiji, v ospredju iskanje rešitev za vedno večji pomanjkanje razpoložljivih virov v ter ublažitev in preprečitev podnebnih sprememb.

• PODZEMNE VODE: Cilj sklopa je zagotoviti podatke, informacije in orodja oziroma načine za ustrezno strokovno podporo odgovornim, ki sprejemajo politične odločitve na področju varstva in trajnostnega upravljanja z vodnimi viri. 

• MINERALNE SUROVINE: Mineralne surovine so temelj družbenega razvoja in ambicij Evrope za gospodarsko rast in blaginjo. Evropska komisija se zaveda pomembnosti mineralnih surovin in podpira projekte s tega področja skozi vrsto pobud in programov sofinanciranja

• INFORMACIJSKA PLATFORMA: Z vzpostavitvijo osrednje informacijske platforme bodo tematski sklopi Geoenergija, Podzemne vode in Mineralne surovine dosegli skupen cilj, ki je zagotavljati in razširjati prostorske podatke s področja, ki ga obravnavajo. Novi projekti se bodo torej v prihodnjih 3 letih ukvarjali z izzivi na področju energetskih virov, podzemnih vodah in mineralnih surovin v transnacionalnem okviru. Osredotočeni bodo na čezmejno usklajevanje podatkov, informacij in strokovnega znanja ter izboljšanje obstoječih metodologij in tehnik modeliranja.

Geološki zavod Slovenije sodeluje v desetih projektih, med katerimi so kar trije projekti s tematskega področja Mineralne surovine:

  • Mintell4EUEvropski informacijski center za mineralne surovine (Mineral intelligence for Europe),
  • EuroLithosViri okrasnega kamna v Evropi (European ornamental stone resources)
  • FRAME - Napoved in ocena potreb po strateških mineralnih surovinah v Evropi (Forecasting and assessing Europe’s strategic raw materials needs)

Mintell4EU Evropska unija je opredelila: a) zanesljivo oskrbo z mineralnimi surovinami, b) ustreznejše ravnanje z okoljem in c) učinkovito rabo virov kot ključne izzive sektorja mineralnih surovin. Podatki o lokaciji in prostorski razporeditvi primarnih in sekundarnih mineralnih surovin v povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem, proizvodnjo in trgovskimi dejavnostmi so temelj, na podlagi katerih vlada in industrija sprejemata odločitve. Zaradi dinamike podatkov so nujno potrebne redne posodobitve celovitih, zanesljivih in usklajenih informacij tudi preko državnih meja.  Splošni cilj predloga projekta je izboljšati Evropsko zbirko znanja o mineralnih surovinah s posodobitvijo evropskega letopisa o mineralnih surovinah ( Minerals Yearbook ) v elektronski obliki, zasnovanim v projektu Minerals4EU, ter razširiti prostorsko pokritost in kakovost podatkov v popisu mineralnih surovin ( Minerals Inventory ). Projekt stremi k večji usklajenosti, komunikaciji in medsebojnem povezovanju obstoječih podatkovnih platform s ciljem doseči v celoti delujoč in zanesljiv sistem upravljanja s podatki o mineralnih surovinah, ki izpolnjuje evropske potrebe in upošteva obstoječi informacijski sistem mineralnih surovin Evropske unije (RMIS). Pomembno je, da bo projekt vključil podatke evropskega letopisa o mineralnih surovinah v podatkovno bazo Minerals4EU, s čimer bi bila zagotovljena trajnostna prihodnost evropske geološke podatkovne infrastrukture (EGDI), ki jo upravlja Združenje Evropskih geoloških zavodov - EuroGeoSurveys. Vsi rezultati bodo vključeni v informacijsko platformo GeoERA, ki bo ob koncu projekta preko skupnega spletnega portala širila informacije o informacijskem centru za upravljanje z mineralnimi surovinami do končnih uporabnikov na enoten način. Nenazadnje bo preizkušena tudi uporaba sistema za klasifikacijo mineralnih surovin UNFC-2009 za pridobitev enotnih podatkov o zalogah mineralnih surovinah v pan-evropskem merilu.

EuroLithos

Okrasni kamen je nepogrešljiv del grajenega okolja, ki se nenehno uporablja skozi našo zgodovino. Močno prispeva k oblikovanju našega podeželja in urbanega okolja ter je tako del naše dediščine. Eurolithos temelji na ideji, da širše znanje o nahajališčih, uporabi in zgodovini naravnega kamna v Evropi lahko pozitivno vpliva tako na trajnostno rabo virov evropskega naravnega kamna,  kar bo koristilo malim in srednje velikim podjetjem ter naši kulturni dediščini, kot tudi na premišljeno prostorsko načrtovanje za ohranitev in varovanje nahajališč okrasnega kamna.

S tem namenom bo EuroLithos obravnaval več različnih, a povezanih področij:

  • Opredelitev vrste in kakovosti gradbenih materialov ter zagotavljanje orodja in protokola za vrednotenje in primerjavo evropskih nahajališč.
  • Ukvarjal se bo s kulturno dediščino in možnostmi restavracije, saj sta vzdrževanje evropske dediščine in aktivna industrija kamna medsebojno odvisni.
  • Rezultat projekta bo baza znanja o okrasnem kamnu, ki bo vsebovala: (1) harmonizirane prostorske podatke o virih evropskega kamna, (2) atlas evropskih nahajališč in rabe okrasnega kamna, (3) direktorij z značilnostmi okrasnega kamna, in (4) smernice za vrednotenje dediščine iz okrasnega kamna.
  • Delo na projektu bo tesno povezano z razvojem GeoERA informacijske platforme.

FRAME

Mineralne surovine predstavljajo temelj moderne ekonomije in so bistvenega pomena za izdelavo sodobnih tehnoloških proizvodov in oskrbo s t.i. zeleno energijo. Stabilnost tako osnovanega gospodarstva sloni na zadostni, zanesljivi in stabilni preskrbi z mineralnimi surovinami. Slednje je za članice Evropske unije pereč problem, saj so glavna nahajališča številnih mineralnih surovin izven Evrope, zato je Evropska unija močno odvisna od njihovega uvoza. Evropska komisija je leta 2011 prvič objavila seznam t.i kritičnih mineralnih surovin, saj je presodila, da zaradi nihanja cen na blagovnih borzah, odvisnosti od njihove dobave iz peščice držav in politično-ekonomske nestabilnosti nekaterih glavnih proizvajalk, obstaja veliko tveganje, da bo njihova preskrba v naslednjih letih premajhna ali preveč nezanesljiva za potrebe evropskega gospodarstva. Seznam kritičnih mineralnih surovin se je postopoma spreminjal in razširil ter trenutno obsega kar 27 mineralnih surovin (npr. antimon, barit, indij, niobij, tantal … ).

Odvisnost od zunanje preskrbe s kritičnimi mineralnimi surovinami se sicer lahko zmanjša z recikliranjem in ponovno predelavo komunalnih, industrijskih in rudarskih odpadkov, vendar to ne more zagotoviti popolnega in trajnostnega nadomestila za potrebe po mineralnih surovinah. Del mineralnih surovin bo vedno potrebno pridobivati iz primarnih nahajališč. Za povečanje zanesljivosti preskrbe s kritičnimi mineralnimi surovinami, je potrebno vzpodbuditi njihovo izkoriščanje znotraj članic Evropske unije. Pri tem se je potrebno osredotočiti predvsem na uvajanje novih tehnologij za izkoriščanje nahajališč v velikih globinah, omogočiti ekonomsko upravičeno predelavo siromašnih rud in obuditev proizvodnje v opuščenih rudnikih ter zmanjšati količino rudarskih odpadkov z njihovim recikliranjem. Projekt FRAME bo raziskoval potencial evropskih držav za preskrbo s kritičnimi mineralnimi surovinami kot tudi z mineralnimi surovinami, ki niso na listi kritičnih, vendar imajo strateški pomen (npr. litij). Prav posebna pozornost bo posvečena litiju, kobaltu in naravnemu grafitu, ki predstavljajo najpomembnejšo komponento sodobnih akumulatorskih baterij in velik izziv na področju rudarskih raziskav, saj na tržišču po njih vlada veliko povpraševanje. S tem se bodo podprla prizadevanja akcijskega načrta za baterije, ki ga je leta 2017 izdala Evropska komisija. Velik poudarek bo tudi na preučevanju kritičnih mineralnih surovin v zaprtih rudnikih ter potencialu sekundarnih mineralnih surovin, predvsem rudarskih odpadkov, za izkoriščanje kritičnih mineralnih surovin. Z zbiranjem podatkov o kemijski sestavi evropskih rudišč in rudnih pojavov se bo nadgradilo precej pomanjkljivo znanje o pojavih kritičnih mineralnih surovin, ki v polimetalnih rudiščih mnogokrat nastopajo v obliki slednih prvin. V preteklosti so bile namreč pri izkoriščanju in raziskavah glavnih rudnih mineralov, vsebnosti slednih prvin pogosto zanemarjene. Ključni končni izdelek projekta FRAME bo metalogenetska karta kritičnih mineralnih surovin Evrope, ki bo izluščila najbolj primerna območja za nadaljnje geološke in rudarske raziskave kritičnih in strateških mineralnih surovin. Vsi zbrani podatki bodo javno dostopni preko GeoERA informacijske platforme in tako na voljo vsem zainteresiranim deležnikom.

Rezultati GeoERA in njihov pomen za Slovenijo

Evropa teži k izmenjavi podatkov in dobrih praks med svojimi članicami. Slovenija del podatkov o stanju na področju mineralnih surovin na območju države Evropi že poroča za potrebe izdelave različnih statistik ter evropskega letopisa o mineralnih surovinah. Tekom projekta Mintell4EU se bodo že obstoječi podatki posodobili in dopolnili, hkrati pa pridobili še za nekatere druge države, katerih podatki do sedaj niso bili na voljo. Z vključitvijo v projekt bo na enem mestu zbrana informacija na področju stanja mineralnih surovin tako v državi kot v Evropi. Na ta način bodo imeli odločevalci in akterji s področja trga vpogled v celovito in kakovostno informacijo o mineralnih surovinah na vseh ravneh. Mintell4EU bo tako pomembno doprinesel k odločitvam o strategijah in prilagoditvenih politikah Evropske komisije, kakor tudi ustrezno izboljšal zanesljivost oskrbe z mineralnimi surovinami v EU. V Sloveniji je v raziskavah slovenskega naravnega kamna podano veliko kakovostnih podatkov, ki se trenutno nahajajo v različnih poročilih, publikacijah in zbirkah. V okviru projekta EuroLithos bomo na Geološkem zavodu Slovenije zbirali podatke o naravnem kamnu iz slovenskih nahajališč, kot so rezultati petrološke, geokemične, mineraloške in geotehničine analize ter podatke o zgodovini izkoriščanja in rabi posameznih vrst okrasnega kamna, in jih predstavili v skupnem atlasu evropskih nahajališč in direktoriju značilnosti kamnov, ki bosta dosegljiva zainteresirani javnosti za različne namene. S pomočjo iniciative projekta FRAME, se bodo na enem mestu zbrali obstoječi podatki o vsebnostih slednih prvin v vseh raziskanih slovenskih nahajališčih kovinskih mineralnih surovin, ki se bodo dopolnili z novimi kemijskimi analizami vzorcev s potencialno zanimivih območij. Poleg antimona in barita, ki sta za raziskave najbolj perspektivni kitični mineralni surovini v Sloveniji, se bodo preverili tudi pojavi indija v svinčevo-cinkovih rudiščih in odlagališčih rudarskih odpadkov, predvsem pa se bodo preučili morebitni pojavi litijevih mineralov v pegmatitih. Rezultati projekta FRAME bodo izboljšali poznavanje vsebnosti slednih prvin v slovenskih in evropskih nahajališčih kovinskih mineralnih surovin, hkrati pa bodo pomembno vplivali na oblikovanje nadaljnje Evropske politike za oskrbo s kritičnimi in strateškimi mineralnimi surovinami. Rezultati GeoERA so namenjeni snovalcem politik ter končnim uporabnikom geoloških podatkov in informacij s področja mineralnih surovin v Evropi. Vsi dosežki bodo javno dostopni preko GeoERA informacijske platforme, spletnega informacijskega sistema zasnovanega na obstoječi evropski geološki podatkovni infrastrukturi (EGDI - http://www.europe-geology.eu/).

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Novice
Novice Delavnica MINERAL WORKSHOP: Sodobne tehnologije za vse izzive na gradbiščih

Na Vranskem v AMZS Center varne vožnje je v torek 13. novembra potekala prva delavnica Mineral Workshop, s poudarkom na sodobnih...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Predstavitev Asfaltne tehnologije Lintec & Linnhoff

DRUŽBA LINTEC & LINNHOFF IMA DOLGOLETNO TRADICIJO V IZDELAVI ASFALTNIH BAZ IN BETONARN. ZGODBA SE JE ZAČELA LETA 1919. SKOZI RAZVOJ...

Mineral SI
Vozila
Vozila Predstavitev / Iveco Avtomešalec po meri

STRALIS X-WAY SE KOT AVTOMEŠALEC PRETEŽNO GIBLJE PO ASFALTIRANIH CESTAH MED BETONARNAMI IN GRADBIŠČI. ZATO NJEGOVE TERENSKE SPOSOBNOSTI...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Reportaža Obnova hitre ceste Vipava - Ajdovščina - Selo z opremo Wirtgen

PRED KRATKIM SE JE ZAKLJUČILA TEŽKO PRIČAKOVANA TEMELJITA OBNOVA HITRE CESTE SKOZI VIPAVSKO DOLINO PO NATANKO 19 LETIH OD NJENE...

Mineral SI
Novice
Mineral SI
Novice
Novice Mini bager / Eurocomach Eurocomach ES 57
Mineral SI
Novice