Se piše slovenskemu gradbeništvu bolj svetla prihodnost?
Se piše slovenskemu gradbeništvu bolj svetla prihodnost?
  27.09.2018  |  09:17
Čas branja: 8 min
V mesecu avgustu smo se pogovarjali z mag. Jožetom Renarjem, direktorjem Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala – ZGIGM pri GZS, da nam oriše trenutno situacijo in prihodnje dogajanje v gradbeništvu v Sloveniji, po zadnjih dveh letih rasti.

Kot direktor ZGIGM pri GZS budno spremljate uradne statistike. Statistični podatki (SURS) kažejo na visoko rast obsega gradbenih del že dve leti zapored. Bo obseg del ob koncu leta ponovno presegel lanskega in koliko dolgo, naj bi se tak trend visoke rasti še nadaljeval? Letos pričakujemo podobno rast kot lani. Rast, sicer nekaj zmernejšo, pričakujemo tudi v letih ki bodo sledila, saj je Slovenija od začetka krize že nabrala zaostanek na področju izgradnje kot tudi vzdrževanja prometne infrastrukture, zamujajo tudi energetski projekti, katerih začetek gradnje prelagamo že vrsto let, tu so še  projekti vodne infrastrukture in projekti povezani z okoljem. Pomembno je, da so nam začele rasti tudi zasebne investicije. Želimo pa si, da se trend rasti umiri na obsegu investicij, ki ga je Slovenija sposobna vzdrževati daljše obdobje, da se končno poslovimo od za gradbeništvo uničujočih intenzivnih nihanj obsega dela na trgu. Povprečna letna sprememba obsega izvedenih del v gradbeništvu v Sloveniji je v zadnjem desetletju znaša kar 17,5 %, kar nas uvršča med »najtežje primere« v EU. Politika je končno začela v priznavati t.i. zlato investicijsko pravilo, ki pomeni, da se za državne investicije ne moremo odločati čez noč, na osnovi dnevnih potreb za nabiranje političnih točk, ampak na osnovi šestletnega drsnega investicijskega plana, ki se lahko le še minimalno spreminja. To je pogoj za kvalitetno načrtovanje, pravočasno zbiranje sredstev in učinkovito izvajanje projektov, ki se odrazi tudi na produktivnosti vseh sodelujočih v gradbeni verigi  od projektiranja do izvedbe. In ne nazadnje se to odrazi tudi na kvaliteti delovnih mest v gradbeništvu. Ministrstvo za infrastrukturo ga je posvojilo in vključilo v svoje investicijske načrte, toda šele realizacija v naslednjih letih bo pokazala ali ga je politika sposobna tudi izvajati.

V zadnjih dveh letih smo ponovno priča porastu novih stanovanjskih objektov. Ta segment gradbenih del trenutno dosega največjo rast. Kako pa je z ostalimi segmenti? Kateri so ključni dejavniki, ki so v zadnjih dveh letih najbolj prispevali k povečanemu obsegu del? Rastejo vsi segmenti v gradbeništvu, ki jih statistika meri. Toda izjemno visokih indeksov rasti stanovanjske gradnje, ki so se v statističnih podatkih kazali v zadnjih letih, se potem, ko je bila izračunana tudi dejanska vrednost izgrajenih objektov (to običajno sledi ca pol leta kasneje), niso potrdile. Tako je bila dejanska rast stanovanjske gradnje le malo nad povprečjem rasti dejavnosti kot celote.

Bodo dolgoročno razmere na trgu stabilne in kateri ukrepi bi bili po vašem potrebni, da bi Slovenija imela konstanto rast obsega gradbenih del?  Stabilnost trga gradbeništva je v največji meri posledica ravnanja države, saj je sama daleč največji naročnik, poleg tega s svojimi ravnanji vpliva tudi na zasebne investitorje in obseg njihovih investicij. Seveda imajo posredno svoj vpliv tudi gospodarske razmere v svetu. Če se vlada preveč podredi zgolj kratkoročnim pogosto tudi zgolj populističnim potrebam, so tveganja previsokih nihanj obsega dela na trgu ogromna. Slovenija je s hitro rastjo svoje zadolženosti v obdobju krize postala tudi zelo odvisna od investicijskih sredstev iz tujine, tako da jo bo pri stabilizaciji gradbenega trga čakalo še nekaj težje delo, kot v preteklosti, ko ga žal ni opravila dobro.

Kot že rečno že dve leti zapored beležimo visoko rast gradbenih del. So te razmere vplivale na stabilne bilance poslovanja gradbenih podjetij? Bilance podjetij se izboljšujejo počasi. Še posebej izstopa nizka dodana vrednost na zaposlenega, ki znaša skromnih 29.000 € in predstavlja le 68 % povprečja slovenskih gospodarskih družb. To seveda vpliva na plače, ki so se vedno med najnižjimi med dejavnostmi, saj dosegajo le 76 % povprečja plač v gospodarskih družbah v Sloveniji. Toda, kljub temu da so plače nizke, stroški dela predstavljajo previsok delež v dodani vrednosti družb saj ta znaša kar 73 %,  medtem ko je povprečje pri vseh družbah v Sloveniji 60 %. To pa je vrednost, ki se ji je gradbeništvo približevalo le v letih pred krizo.

Letos aprila je bila sprejeta nova avtentična razlaga 631. člena Obligacijskega zakonika. Ta naročniku projekta nalaga večje obveznosti do popačila podizvajalcev na njihovih projektih. GZS ZGIGM to novo razlago močno podpira. Menite, da zaradi nje ne bo več prihajalo do primerov, da bo projekt zaključen podizvajalci pa bodo ostali brez evra v žepu? Ali se sploh, da v naši Sloveniji narediti takšen pravni sistem, da do tega v prihodnje ne bi več prihajalo? Ta razlaga je prav gotovo vsaj v določeni meri postavila osnovno podjetniško logiko na pravo mesto. To kar se nam je neredko dogajalo pri projektih na javnem naročanju, ki so bili naročeni po neobičajno nizkih cenah, kjer je obstajala visoka verjetnost, da glavni izvajalec projekta za takšno ceno ni sposoben izvesti ter na koncu ne bodo poplačani vsi podizvajalci in dobavitelji, je nedopustno, škodljivo in sramotno za državo. Ta bi morala biti prvi zgled vsem ostalim investitorjem. In na koncu so žal neredki investitorji celo prišli do praktično dokončanega objekta za ceno, ki ni pokrila stroškov izvedbe. Vse to je šlo na račun oškodovanih ali celo propadlih številnih podjetij, ki so se nahajala nekje nižje v verigah podizvajalcev in dobaviteljev. Takšna ravnanja so zelo negativno vplivala na ugled države kot poštenega naročnika. Ob tem pa se v javnosti ustvaril vtis o nepoštenih izvajalcih, ki so za vse to krivi. Naročniki pa so bili prikazani kot njihove žrtve, ki so glavnemu izvajalcu vse pošteno plačali, na koncu pa ta ni plačal naprej podizvajalcem, kar pa ni njihov problem. Toda izvajalca vedno izbere naročnik, zato mora za svojo slabo izbiro sam nositi tudi posledice. Kakor nam je povsem jasno in razumljivo v zasebnem življenju, saj imamo Slovenci bogate investitorske izkušnje pri izgradnji lastnih hiš, da nam brez izjemno povečanih tveganj ne bo nihče zgradil hiše za 50 % običajne cene. In da so tveganja tako visoka, da lahko ostanemo brez denarja in brez hiše. Zato je naročanje po neobičajno nizkih ponudbah s strani usposobljenega naročnika, ki sklepa pogodbo za objekt več milijonske vrednosti, zelo neodgovorno in nova interpretacija 631. člena, del odgovornosti za takšne odločitve prenaša tudi na naročnika. Seveda tu trčimo ob sistem javnega naročanja, ki javne naročnike k takšnim ravnanjem tudi danes, kljub nekaterim izboljšavam, še vedno spodbuja.

Menite, da bo akcijski načrt za uvedbo digitalizacije na področju grajenega okolja naredilo gradbeni sektor bolj urejen in pregleden? Bo to prispevalo k hitrejši in bolj učinkovitejši izvedbi del? V gradbeništvo tako v svetu kot pri nas digitalizacija prihaja z določenim zamikom, glede na industrijske panoge. Vzrokov za zaostajanje je več, največ pa na to vpliva zelo individualno načrtovanje in izvedba, nizka stopnja standardizacije in s tem povezani višji stroški na enoto proizvoda ter usposobljeni kadri. Danes digitalizacija intenzivno vstopa v gradbeništvo. Tako sistemsko v obliki vedno bolj celovitega načrtovanja in dokumentiranja in spremljanja izvedbe, ki vpliva na učinkovitost in kvaliteto dela glavnih udeležencev gradnje, kot tudi vedno intenzivnejše uporabe hitro razvijajočih se komunikacijskih sredstev (pametnih telefonov), s katerimi razpolaga vedno več zaposlenih, še posebej pa mladih, ki vpliva na izvedbeni nivo. Digitalizacija intenzivno vstopa tako v procese gradnje kot v procese izobraževanja in usposabljanja. Ker gre za obsežen in daljnosežen proces, ki presega vsakodnevne potrebe in ambicije podjetij, je tukaj potreben sistemski pristop, ki ga lahko izvaja le država. Država (MGRT) se je naloge s tem programom lotila, kar pozdravljamo in podpiramo. Bo pa ob tem potrebno popraviti tudi precej zaostalega dela na področju kvalitete in standardizacije projektne dokumentacije, standardiziranih popisov del in s tem bolj transparentnih vsebin gradbenih pogodb. Sicer bo navedeno postalo glavni omejitveni faktor v procesu digitalizacije.

Kako se bo gradbeništvo v obdobju rasti soočilo s kadrovsko problematiko? Vemo, da je ta sektor že sedaj kadrovsko podhranjen na vseh izobrazbenih nivojih. Verjetno je kriza v gradbeništvu v preteklosti prispevala k temu. Kakšne ukrepe, aktivnosti v tem okviru že izvaja ZGIGM? Kako dolgoročno pretvoriti gradbeništvo v bolj uspešno dejavnost - kot eno izmed gonilnih panog gospodarstva v Sloveniji?  S kadrovsko problematiko se gradbeništvo danes intenzivno sooča. V tem trenutku usposobljenih profilov poklicev, ki jih gradbeništvo potrebuje, v Sloveniji ni moč dobiti v zadostnem obsegu. Poklice v gradbeništvu so kriza in njene posledice močno razvrednotile. Žal je tudi javno naročanje, ki ne prepoznava neobičajno nizkih ponudb in socialnega dumpinga pri ponudnikih gradbenih storitev, privablja na glavna vrata v Slovenijo nelojalno konkurenco, ki svojim zaposlenim zagotavlja prenizke socialne standarde, ki pa jih naše inšpekcije niso v stanju preverjati. To že desetletje povzroča upad zanimanja za gradbene poklice v Sloveniji. To so občutile slovenske poklicne, strokovne šole in univerze. Zato so kadri za gradbena podjetja danes še posebno velik izziv. Za trenutno premoščanje potreb so postali nujni kadri iz tujine. Na GZS smo se tako še posebej angažirali pri poenostavljanju postopkov za zaposlovanje tujcev, kjer nas podjetja opozarjajo na veliko časovno nepredvidljivost trajanja postopkov pridobitve delovnih dovoljenj. Tudi podpisani sporazum o zaposlovanju državljanov BiH po informacijah iz podjetij ne prinaša hitrejših postopkov. Pripravlja se tudi sprememba Zakona o čezmejnem zaposlovanju tujcev, kjer pričakujemo, da bomo prišli do učinkovitejših rešitev. Na daljši rok pa pričakujemo, da se bo tudi država po zgledu zahodnoevropskih članic resneje vključila v trajno razreševanje problematike zaposlenih v gradbeništvu z ustanovitvijo paritetnega sklada za gradbeništvo, ki bo zmanjšal vpliv nelojalne konkurence na trgu in zmanjševal tveganja tako za podjetja kot zaposlene, ki so daleč previsoka, glede na ostale dejavnosti. Zgled učinkovitih avstrijskih rešitev je blizu, skupaj s sindikatoma gradbenih dejavnosti SDGD pri ZSSS in PERGAM, OZS in nekaterimi podjetji, smo letos na dveh predstavitvah avstrijskega modela urejanja delovnih razmerij v gradbeništvu pri avstrijskih sindikalnih kolegih uspeli globje seznaniti z njihovimi rešitvami, ki so posledica učinkovitega socialnega dialoga. Ne vidim razloga,  da ne bi podobnih rešitev uporabili tudi pri nas. Da bo gradbeništvo postalo uspešnejše bodo potrebne spremembe sistemskega okvira za njegovo poslovanje. Potrebno bo zagotoviti stabilnejši trg naročil, omejiti delovanje nelojalne konkurence, zmanjšati tveganja poslovanja podjetij v gradbenih verigah tudi z uravnoteženimi pogodbenimi razmerji in sprejeti rešitve za boljšo ureditev trga dela v gradbeništvu, ki bodo primerljive z državami prve petnajsterice v EU (paritetni skladi). Bolj natančno pa smo predstavniki gradbeništva to formulirali v obliki zahtev Prve in Druge strateške konference za trajnostno gradbeništvo lansko leto na GZS, ki so dostopne na spletu.

Pred nedavnim smo le dobili novo vlado, ki že obljublja izboljšave na področju infrastrukture in boljšo realizacijo gradbenih projektov. Ena izmed prioritet je seveda tudi drugi tir, ki ga bo skušala nova vlada financirati brez sodelovanja drugih držav. Naj bi to pohitrilo gradnjo? V tem trenutku hitenje z izgradnjo drugega tira ni neobhodna potreba gradbeništva, to je bila pred slabimi desetimi leti, preden se je začel množičen propad slovenskih gradbenih podjetij z bogatimi referencami na tem področju. Trenutno, in verjamemo še nekaj naslednjih let, ima gradbeništvo dobro zasedene svoje kapacitete, zato je danes to predvsem problem države, če želi še naprej uspešno izkoriščati svojo odlično geografsko danost v mednarodnem tranzitu blaga. Odločitev o financiranju je v rokah države, nanjo nimamo vpliva in ne vemo kakšen vpliv na dinamiko izgradnje bi to imelo.

Drugo cev v karavanškem tunelu bo gradilo turško podjetje, saj je bila njihova ponudba najcenejša med prijavljenimi. V oči bode vrednost njihove ponudbe (89,3 milijona evrov brez DDV) v primerjavi z DARS-ovo oceno projekta (143,3 milijona evrov brez DDV). Koliko je to po vašem mnenju objektivna ponudba? Upamo, da bo drugo cev Karavanškega predora gradilo slovensko podjetje, tako kot pred tridesetimi leti prvo. Če jo bo gradilo tuje podjetje je to slab pokazatelj o razvojni sposobnosti in ambicioznosti tako Slovenije kot njenega gospodarstva. To, da imamo v Sloveniji številne strokovnjake, ki so samostojno izvajali izgradnjo zahtevnih predorskih objektov Sloveniji prav na tem in na podobnih mestih, ko sami najbolje poznamo geološke značilnosti, bi moralo imeti pri izbiri izvajalcev izrazito prednost. V Sloveniji bi morali biti sposobni prepoznavati tudi nacionalni gospodarski interes v lastni izvedbi gradbenih projektov , ki je danes izgubljen v populizmih za dnevno rabo v medijih in v politiki. V gradbeništvu v Sloveniji predstavljajo stroški dela v povprečju 50 % vrednosti izvedenih projektov. Stroški dela slovenskih podjetij ostanejo pretežno v Sloveniji in polnijo naše blagajne za zdravstvo, pokojnine in javni sektor. Tako mora biti tudi javnemu sektorju v interesu, da gradbene posle dobijo domači izvajalci, podizvajalci in dobavitelji. In tudi 20 % cenejši tuji izvajalec ne odtehta učinkov na slovensko blagostanje, ki jih ima domača izvedbena operativa. In v primeru Karavanškega predora bi se morali tudi zamisliti, kaj je z nami narobe, da se moramo ukvarjati s temi vprašanji in zakaj je našim severnim sosedom to prizaneseno.

Naslovna fotografija: Shutterstock

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Vozila
Mineral SI
Novice
Novice Investicije v gradbeništvu Investicije v gradbeništvo se povečujejo

Po najnovejših podatkih je bila vrednost gradbenih del za 4,5 odstotka višja kot mesec prej in za kar 18,9 odstotka višja kot novembra...

Mineral SI
Novice
Novice Gradbeni projekti Trenutno največje gradbišče v Sloveniji

Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, si je 11.12.2018 ogledala potek gradbenih del na največjem gradbišču v Sloveniji....

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Gradbeni projekti Kaj bomo gradili v letu 2019...

Obseg naložb Direkcije za infrastrukturo v cestno omrežje je letos hitro zrasel, nekoliko manj naložb je bilo v železniško...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Napovedi Kaj v letu 2019 pričakujejo gradbeniki?

Pri napovedih za drugo leto so slovenski gradbinci previdni oziroma ne pričakujejo bistvenih sprememb, še naprej pa opozarjajo na...

Mineral SI
Novice
Novice ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije Dan asfalterjev 2018

29. novembra 2018 je že tradicionalno potekal Dan asfalterjev v organizaciji Združenja asfalterjev Slovenije. Dogodek, že sedmi po...

Mineral SI
Novice
Novice ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije Skupni sestanek izvršilnega odbora EAPA in ZAS

Sestanek Izvršilnega odbora EAPA (European Asphalt Pavement Association) je bil po letu 2003 ponovno organiziran v Ljubljani. Potekal je...

Mineral SI
Vozila
Vozila MAN TGS Xlion Kralj gradbišč

S tremi gnanimi osmi, hidrostatičnim pogonom krmiljene osi in številnimi tehnološkimi rešitvami za uporabo izven urejenih cest je MAN...