Bilance gradbincev: zmagovalca Petrič in Južna, poraženca Škrabec in Miklavčič
Bilance gradbincev: zmagovalca Petrič in Južna, poraženca Škrabec in Miklavčič
  22.07.2018  |  07:38
Čas branja: 5 min
Kako so lani poslovali največji gradbinci, katere posle so pobrali in za katere se tepejo zdaj.

Od poka slovenskega gradbenega balona je minilo že skoraj deset let. Kriza je odnesla tako rekoč vse takratne velike igralce v gradbeništvu, od SCT do Vegrada. V gradbeništvo so prišli novi obrazi, največji gradbinec je postal Kolektor Stojana Petriča. Kako so največji gradbinci poslovali lani, kdo je zrasel in kdo padel ter kakšni so v primerjavi z gradbenimi velikani iz leta 2008. Najprej odgovor na zadnje vprašanje: v primerjavi s predkriznimi gradbenimi velikani so današnji gradbeni baroni precej majhni. Za ilustracijo: SCT Ivana Zidarja je denimo leta 2008 na ravni skupine beležil skoraj pol milijarde evrov prihodkov, le malenkost manjše je bilo ajdovsko Primorje Dušana Črnigoja Oba velikana sta že zdavnaj propadla. Je pa med gradbenimi velikani nekoč in danes vsaj še ena velika razlika: medtem ko so bila gradbena podjetja pred krizo močno zadolžena, tega za današnje gradbince ne moremo reči.

Kako so gradbinci poslovali lani? Čeprav prevladuje vtis, da povsod cvetijo rožice, so nekaterim gradbincem lani glede na leto prej močno upadli prihodki - to velja predvsem za Riko Janeza Škrabca in GH Holding Blaža Miklavčiča. Na drugi strani sta močno zrasli gradbeni družbi Stojana Petriča in Darija Južne. Kaj bo v prihodnosti? Poleg serije manjših poslov gradbinci seveda računajo na gradnjo drugega tira, ki je ocenjena na milijardo evrov. Tu bo treba počakati novo vlado. Že prej pa se bodo udarili za gradnjo druge cevi karavanškega predora, enega največjih gradbenih poslov zadnjih let. Ponudbe so oddane, najceneje bi gradili Turki, in sicer za 89 milijonov evrov.

Kolektor drvi proti 200 milijonom evrov prihodkov

Obe gradbeni podjetji, ki sodita pod okrilje idrijskega Kolektorja Stojana Petriča, to sta Kolektor Koling in Kolektor CPG, sta lani glede na leto prej povečali prihodke. Prihodki Kolektorja CPG (tega je Kolektor kupil iz stečajne mase propadlega Primorja) so po podatkih, ki so nam jih poslali iz družbe, lani prvič v zgodovini družbe presegli mejo sto milijonov evrov. Tej meji se je približal tudi Koling. Podatkov o dobičku goriške veje podjetja nam iz Kolektorja niso posredovali. Za ilustracijo, kako hitro raste gradbeni del Kolektorja: še leta 2012 je bil njihov Kolektor Koling družba, ki ustvari približno 30 milijonov evrov prihodkov na leto. Petričeva gradbinca sicer v zadnjih letih pobirata skoraj vse odmevne posle v gradbeništvu: poleg poslov na železnicah sta lani dobila tudi dva večja avtocestna posla: skupaj s koprskim CPK za osem milijonov evrov obnavljajo vipavsko hitro cesto, za dobrih 23 milijonov evrov pa - spet skupaj s CPK - tudi primorsko avtocesto med Uncem in Postojno. Kolektor CPG in sarajevski Euro-Aasfalt sta zmagala na razpisu za pripravljalna dela pri projektu drugi tir (vrednost posla je 14,48 milijona evrov). Kolektor prav tako kandidira na razpis za gradnjo druge cevi karavanškega predora (skupaj s turškim Yapi Merkezijem in Rikom bi posel izvedli za 109,3 milijona evrov). 

 

 

Fantastično leto za CGP 

Darija Južne Največjo rast glede na leto 2016 je lani dosegel gradbinec CGP, ki sodi v imperij Darija Južne. Na ravni matične družbe je ustvaril 141 milijonov evrov prihodov (leto prej 93 milijonov) in 6,6 milijona evrov čistega dobička. S tem je CGP po prihodkih prehitel Pomgrad in se zavihtel na drugo mesto med največjimi slovenskimi gradbinci. Kaj gradi? CGP večinoma gradi na Dolenjskem, v zadnjem času pa je v Ljubljani zgradil hotel Intercontinental, ki je v lasti srbske Delte. CGP gradi tudi logistični park Kuehne + Nagla na Brniku, kjer je investitor Invest4See, gradbeni del naložbe je približno 25 milijonov evrov, prav tako bo gradil tovarno robotov za Yaskawo v Kočevju in Krkino skladišče v Novem mestu.

Pomgrad na tretjem mestu

Pomgrad je po prihodkih zdrsnil na tretje mesto med največjimi slovenskimi gradbinci, lani je glede na leto prej prihodke na ravni skupine povečal za približno deset odstotkov. Pomgrad je v minulih letih skupaj z Gorenjsko gradbeno družbo, CGP Novo mesto in Cestnim podjetjem Ptuj dobil posel gradnje prve etape avtocestnega odseka Gruškovje-Draženci, vrednost projekta je znašala dobrih 50 milijonov evrov. Lani je dobil posel z Magno: zanjo gradi novo lakirnico pri Mariboru, posel je vreden okoli 40 milijonov evrov. Pomgrad kandidira tudi na razpisu za gradnjo druge cevi karavanškega predora, skupaj s partnerjem je oddal najvišjo ponudbo.

Prihodki Rika in GH Holdinga močno navzdol

Največja osmoljenca lanske gradbene sezone sta, tako izhaja iz javno dostopnih bilanc, Riko Janeza Škrabca in GH Holding Blaža Miklavčiča. Glede na podatke, objavljene v bazi GVIN, je Riko na ravni matične družbe (skupinskih podatkov nam niso poslali), lani ustvaril 81 milijonov evrov prihodkov, kar je tretjino manj kot leta 2016. Čisti dobiček je znašal 460 tisoč evrov, leto prej sedem milijonov evrov. Tudi Riko, kot že omenjeno, kot del konzorcija, kandidira na razpisu za gradnjo druge cevi karavanškega predora. Je pa Riko v konzorciju z rusko družbo RZDI lani zmagal na dveh večjih razpisih za nadgradnjo železnic, a so v obeh primerih sledile pritožbe neizbranih ponudnikov in revizijski postopki.

 

 

Lani so glede na leto prej močno upadli tudi prihodki GH Holdinga, ki nekaj let uspešno dobival posle na železnicah. Prihodki gradbinca so lani znašali 21 milijonov evrov in so bili za skoraj polovico manjši kot leta 2016, v primerjavi z rekordnim letom 2015 pa so prihodki GH Holdinga upadli za skoraj 80 odstotkov. Tudi GH Holding (v konzorciju z družbo Hochtief) kandidira na razpisu za gradnjo druge cevi karavanškega predora.

SŽ ŽGP, Gorenjska gradbena družba in Strabag skoraj na mestu

Glede na leto 2016 sta okoli 10-odstotno rast prihodkov lani dosegla še Gorenjska gradbena družba in SŽ ŽGP, hčerinska gradbena družba Slovenskih železnic. Na skoraj enakem kot v letu 2016 je lani ostal Strabag, ustvaril je 40 milijonov evrov prihodkov in 700 tisoč evrov dobička (leto prej 2,6 milijona evrov). Strabag bo sicer gradil novi Sparov center v Šiški, ocenjena vrednost celotne naložbe znaša 150 milijonov evrov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Preberite več
Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Gorenjske hribe zavzeli Hidromekovi stroji

Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o je na Gorenjsko dostavilo že sedmi Hidromekov stroj, ki je tokrat bager goseničar HMK140LC - zmogljivost,...

Mineral SI
Novice
Novice Volvo CE Volvo CE prevzel podjetje CeDe

Volvo Construction Equipment (Volvo CE) se je določil za nakup podjetja CeDe Group, ki prilagaja stroje za posebne namene.

Mineral SI
Novice
Novice Yanmar Yanmar VIO 57 6A

Yanmar VIO 57 6A je najbolj prodajan stroj v prodajnem programu slovenskega zastopnika Smaster d.o.o.

Mineral SI
Novice
Novice Hidromek Nov Hidromek HMK 220NLC H4

Na slovensko tržišče že prihaja nova serija bagrov znamke Hidromek.

Mineral SI
Novice
Novice BAUMA Skupina Construction 4.0

Na letošnji Baumi je potekalo prvo srečanje nove delovne skupine z naslovom Stroji v gradbeništvu 4.0, v okviru Združenja strojne...

Mineral SI
Novice
Novice Bobcat Nov model Bobcat E35 Z

Bobcat E35 Z, novi model mini bagra delovne mase 3.500 kg pri širini podvozja 1.750 mm nudi udobno delo ter vrtenje v širini podvozja in...

Mineral SI
Novice
Novice Dehkatrade Cetin Popolna kombinacija: Hidromek in MTB

Podjetje Dehkatrade Cetin d.o.o., generalni zastopnik blagovnih znamk Hidromek in MTB, je stranki na Dolenjsko dostavilo popolno...

Mineral SI
Gradbeništvo
Gradbeništvo Mineralne surovine Naravni viri in gospodarjenje z njimi - primer gradbenega materiala, prod, II. del

Zemlja je pokrita[1] z veliko količino vode, približno 71% površine in skoraj 1,973 milijard kubičnih metrov prostornine. Od tega...